Jedro

Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok in je njegova konkretna korist odločilno merilo za vse odločitve o stikih, torej tudi o načinu izvrševanja stikov. S primerno določenimi in kvalitetnimi stiki otroka s tistim od staršev, ki otroka nima pri sebi, se skuša v čim večji meri preprečiti odtujitev otroka oziroma ohranitev odnosov, ki obstajajo med starši in otroci, ko živijo skupaj. V tej zadevi sporen način izvrševanja stikov gotovo pripomore k občutkom povezanosti in medsebojne pripadnosti med otrokom in staršem, čeprav takšen način izvrševanja stikov s prenočitvijo otroka toženec odklanja. Razlogi, ki jih v zvezi s tem navaja, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo nepremostljivih ovir za takšno izvedbo stikov. Zaradi otrokove koristi se je toženec dolžan potruditi in storiti vse, da omogoči svojem otroku, da enkrat mesečno preživi konec tedna z očetom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v 4. točki izreka sodbe glede načina izvedbe stikov med očetom in hčerko vsak prvi vikend v mesecu) sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveže zakonska zveza pravdnih strank, da se njuna mld. hčerka Ž. K. ob razvezi dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi in da je oče dolžan za preživljanje hčerke prispevati od 1.2.2009 dalje preživnino v znesku 100,00 EUR mesečno. Določilo je stike med očetom in hčerko tako, da se bodo izvajali vsak torek popoldne, ko jo bo oče po službi prevzel v vrtcu in jo pripeljal domov ob 18. uri, in dva vikenda v mesecu, tako da bo prvi vikend v mesecu Ž. pri očetu od sobote od 9. ure zjutraj do nedelje do 18. ure popoldne ter tretjo nedeljo v mesecu od 9. ure zjutraj do 18. ure popoldan.

Toženec se pritožuje zoper sodbo v tistem delu, s katerim je sodišče določilo stike med njim in hčerko ponoči vsak prvi vikend v mesecu od sobote do nedelje. Predlaga spremembo sodbe tako, da stiki potekajo prvi vikend v mesecu v soboto od 9. ure zjutraj do 18. ure zvečer ter v nedeljo od 9. ure do 18. ure zvečer, v ostalem pa naj ostane odločitev sodišča glede stikov nespremenjena. Navaja, da nima nič proti, da je hčerka pri njem vsak prvi vikend v mesecu v soboto in nedeljo, oba dneva čez dan do večera, nima pa primernih pogojev, da bi hčerkica čez noč pri njem prespala. Pri materi, kamor se je moral toženec iz skupnega prebivališča odseliti, ima na voljo le eno sobico, v kateri ni prostora, da bi tam hčerka prespala. Da bi hčerka prespala v katerem od materinih prostorov, za toženca ni in ne more biti sprejemljiva rešitev, takšni rešitvi bi nasprotovala tudi njegova mati. V mansardi si namerava toženec urediti svoje stanovanje in v njem izdelati tudi sobico za hčerko, tega pa zaradi izjemno visokih stroškov ne more izvesti v kratkem, ampak mora najprej v ta namen nekaj prihraniti. Hčerka je po mnenju toženca tudi še premajhna in premočno odvisna od matere. Stara je komaj dve leti in pol. Toženec ni vešč nege tako majhnega otroka in dela z njim. Dodaja, da ga k odklanjanju tožničinega predloga, da bi Ž. čez noč prespala pri njem, nikakor ne vodi egoizem ali pa motiv, ki mu ga očita tožnica. Doslej so namreč stiki med njim in hčerko potekali po sprotnem dogovoru brez vsakršnih težav.

Pritožba ni utemeljena.

Med pravdnima strankama je spor o obsegu in načinu izvedbe stikov med tožencem in hčerko Ž.. Tožnica je namreč predlagala, da stiki med očetom in hčerko potekajo tudi tako, da otrok pri očetu vsak drugi vikend eno noč prespi, toženec pa se je takemu načinu izvrševanju stikov upiral, češ da za prenočitev otroka nima primernih pogojev. Sodišče prve stopnje je odločitev o tem, da poleg rednih tedenskih stikov očeta z otrokom enkrat mesečno poteka njuno srečanje tako, da hčerka pri tožencu prespi, utemeljilo sledeče: glede na starost otroka (dve leti in pol) ter dejstvo, da je hčerka očeta vajena ter ga pogreša, saj so doslej živeli skupaj v življenjski skupnosti, je za otroka koristno, da z očetom preživi tudi en vikend v mesecu tako, da eno noč pri njem prespi. Pri tem je ocenilo, da na strani toženca ni okoliščin, ki bi objektivno onemogočale izvrševanje določenega stika na ta način, ob dejstvu, da biva v individualni stanovanjski hiši, last svoje matere, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.

Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (1. odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Osrednja osebnost pravice do stikov je torej otrok in je njegova konkretna korist odločilno merilo za vse odločitve o stikih, torej tudi o načinu izvrševanja stikov. S primerno določenimi in kvalitetnimi stiki otroka s tistim od staršev, ki otroka nima pri sebi, se skuša v čim večji meri preprečiti odtujitev otroka oziroma ohranitev odnosov, ki obstajajo med starši in otroci, ko živijo skupaj. V tej zadevi sporen način izvrševanja stikov gotovo pripomore k občutkom povezanosti in medsebojne pripadnosti med otrokom in staršem. Zato je nenavadno, da toženec takšen način izvrševanja stikov s prenočitvijo otroka odklanja. Razlogi, ki jih v zvezi s tem navaja, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo nepremostljivih ovir za takšno izvedbo stikov. Zaradi otrokove koristi se je toženec dolžan potruditi in storiti vse, da omogoči svojem otroku, da enkrat mesečno preživi konec tedna z očetom. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je hčerka nanj navezana in ga pogreša. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu sodbo potrdilo (353. člen ZPP).