Jedro

Obstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg 116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka nad njim.

Dolžnik glede na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za terjatve, ki so nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I. s.p., odgovarja kot za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa stečajnih postopkov v zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog N.I. za začetek stečajnega postopka nad njim kot samostojnim podjetnikom s firmo N.I. s.p. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom z utemeljitvijo, da dolžnik v času odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim ni imel več statusa samostojnega podjetnika in ni vpisan v obrtni register. Zato nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom stečajnega postopka ni mogoče opraviti.

Četrti člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.

list RS št. 67/93 in spremembe, v nadaljevanju ZPPSL) v zvezi s 1. členom ZPPSL določa, nad katerimi dolžniki je dovoljeno začeti postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. Ti so samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga ter druga pravna in fizična oseba, za katero poseben zakon določa, da se nad njo opravi stečajni postopek. Po tem zakonu je torej dovoljeno opraviti stečajni postopek le nad tisto fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (samostojni podjetnik posameznik).

Obstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg 116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka nad njim. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da N.I. v času odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim ni imel več statusa samostojnega podjetnika in ni bil vpisan v obrtni register, saj mu je dovoljenje za opravljanje obrti prenehalo že

30.6.1992. Zato je pravilno zaključilo, da nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom stečajnega postopka ni mogoče opraviti, niti ga ni mogoče začeti, saj subjekta, ki ga ZPPSL v 4. členu navaja kot dolžnika, ni več. Trditve pritožnika, da dolžnik izpolnjuje pogoje za začetek stečajnega postopka, ker je plačilno nesposoben in prezadolžen, ob povedanem niso utemeljene.

Pritožnik sicer soglaša z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da mu je prenehala veljavnost dovoljenja za opravljanje obrti v obratovalnici dne 30.6.1992. Meni pa, da prvostopno sodišče predloga za začetek stečajnega postopka ne bi smelo zavreči, ker je iz naslova poslovanja obratovalnice dolžniku nastal tako davčni dolg, kot tudi obveznost in neplačane terjatve do upnikov, za katere zoper dolžnika potekajo sodni postopki. Takšne trditve pa so neupoštevne, saj dolžnik glede na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za terjatve, ki so nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I. s.p., odgovarja kot za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa stečajnih postopkov v zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).