Jedro

Ob izbrisu družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, je bila toženka sicer vpisana v sodnem registru kot družbenica, vendar je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je svoj delež pet let pred izbrisom odsvojila. Ker tako v času izbrisa ni bila aktivna družbenica in glede na to, da je vpis prenosa poslovnega deleže oziroma spremembe družbenika dekleratorne narave, za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za izplačilo bruto plače za čas od vključno aprila 2004 do februarja 2007 v mesečnih zneskih in z zapadlostjo, kot izhaja iz 1.1. točke izreka, za izplačilo bruto regresov za letni dopust za leto 2004, 2005, 2006 in 2007 v zneskih in z zapadlostjo, kot izhaja iz točke 1.2. točke izreka, za plačilo prevoznih stroškov in regresa za prehrano v zneskih in z zapadlostjo, kot izhaja iz 1.3. točke izreka, za plačilo odpravnine v višini 2.602,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.2007 do plačila, za vrnitev zaključene delovne knjižice in za plačilo stroškov postopka. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.294,52 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008), predvsem pa iz razloga napačne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo sodnega registra sprememba družbenika družbe nasproti upniku kot tretji osebi nima učinka, če ni vpisana v sodni register. Institut negativnega publicitetnega učinka pomeni, da v primeru, če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen podatek lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če mu bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Torej velja domneva, da tretji za nevpisani podatek ne ve. Tako je odločilo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi opr. št. I Cpg 861/99. Sodišče prve stopnje je to spregledalo, zato je izpodbijana sodba v neposrednem nasprotju z določbami Zakona o sodnem registru. Postavilo se je na zmotno stališče, da za konkretno pravno razmerje ni bistveno, ali je tožnik vedel ali ni vedel za to, da je prišlo do spremembe družbenikov, čeprav je po prepričanju tožnika to bistvenega pomena. Tožnik je bil zaposlen pri sedaj izbrisani družbi, delovne obveznosti v njej je vestno in uspešno izpolnjeval, osebne okoliščine in razmerja znotraj družine toženke pa mu niso bile znane. Nikdar ni bil obveščen o statusnih okoliščinah pri delodajalcu, tožnik je bil zgolj delavec na gradbišču, kateremu izbrisana družba ni poravnala obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Tožbo je vložil zoper sedaj izbrisano družbo, kasneje pa jo jo modificiral in sodno varstvo zahteval zoper družbenico, ki je bila edina vpisana v sodni register. Ni bilo podlage, da bi vlagal tožbo zoper osebo, ki se je v tem postopku omenjala kot družbenik. Edino oprijemljivo dejstvo, na podlagi katerega je lahko modificiral tožbo, so bili podatki iz sodnega registra. Glede na navedeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe (pravilno: spremembo) z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožnik s pritožbenimi navedbami prekludiran in da so mu bile razmere v izbrisani družbi dobro znane. Toženka niti sama ni vedela, da spremembe niso bile vpisane v sodni register, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov odgovora nanjo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena ZPP. Ugotovilo je, da bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje ni zagrešilo, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo.

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je bil tožnik od 8.4.2004 do 6.2.2007 zaposlen v družbi E., ... d.o.o., Ljubljana. S sklepom, ki je postal pravnomočen 19.3.2007, je bila družba na podlagi tedaj veljavnega Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 54/99 - 93/2002) izbrisana iz sodnega registra. Tedaj je bila kot edina družbenica v sodnem registru navedena toženka. Vendar pa iz notarskega zapisa št. SV 54/02 z dne 1.2.2002, sklepa št. 1 z dne 1.2.2002 in sklepa o imenovanju organov družbe z dne 30.12.2003 izhaja, da je tožnica svoj poslovni delež v navedeni družbi 1.2.2002 odsvojila ter je od tega datuma dalje bila razrešena kot direktorica družbe. Sprememba družbenikov v sodni register ni bila vpisana. Ker toženka ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica, ki bi imela vpliv na izbris družbe iz sodnega registra, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika zoper njo zavrnilo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijane sodbe. Po 25. členu ZFPPod, kot je veljal v spornem obdobju, se je po uradni dolžnosti iz sodnega registra izbrisala gospodarska družba, če je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev: 1. če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, 2. če gospodarska družba nima premoženja, 3. če nastopi razlog, ki ga za izbris gospodarske družbe brez likvidacije določa drug zakon. Po 2. odstavku te določbe se šteje, da obstaja razlog iz 2. točke prejšnjega odstavka, če gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12-ih mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa.

Iz vpisa v sodni register z dne 11.9.2006 izhaja, da gospodarska družba E. d.o.o. v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila. To je po 1. točki 1. odstavka 25. člena ZFPPod razlog za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Z določbo 27. člena ZFPPod je bila v 4. in 5. odstavku v povezavi s 6. odstavkom 580. člena tedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 - 45/2001) po izbrisu družbe uzakonjena solidarna odgovornost družbenikov izbrisane družbe za morebitne obveznosti družbe, ki so jih upniki lahko uveljavljali neposredno od njih v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz registra. Z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/2000 z dne 9.10.2002 (Ur. l.RS, št. 93/2002) sta bila 4. in 5. odstavek 27. člena ZFPPod razveljavljena, v kolikor sta se nanašala na družbenike, ki v smislu te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. Kriterij presoje je po tej odločbi vpliv družbenikov, ki so ga imeli na poslovanje izbrisane družbe. Družbeniki so po tej odločbi za obveznosti izbrisane družbe odgovarjali le v primeru, če je bilo ugotovljeno, da so prispevali oziroma da so odgovorni za izbris družbe iz sodnega registra. Ustavno sodišče je v zvezi z družbami, ki so bile izbrisane, ker niso imele premoženja ali, ker pooblaščeni organizaciji v dveh zaporednih poslovnih letih niso predložile letnega poročila, določilo kriterije za razlikovanje med družbeniki, ki so vplivali na poslovanje in na nastanek obveznosti družbe in zato po njenem izbrisu za preostale obveznosti odgovarjajo (aktivni družbeniki) ter pasivnimi družbeniki, ki bi jih obremenitev z isto vrsto odgovornosti postavila v ustavno nedopustno enak položaj.

Ne glede na to, da je bila ob izbrisu toženka v sodnem registru vpisana kot družbenik, iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je svoj delež že v letu 2002, to je pet let pred izbrisom družbe iz sodnega registra, odsvojila in torej v družbi ni bila več aktivna družbenica, zato na razloge, ki so privedli do izbrisa družbe tudi ni imela nobenega vpliva. Nepomembno je pritožbeno vztrajanje o javnosti sodnega registra in načelu publicitete, saj sam vpis v sodni register ne izkazuje aktivnosti družbenika, ta pa je, kot že rečeno, odločilnega pomena za njegovo odgovornost. Toženka ni bila več dejanski družbenik izbrisane družbe, saj je svoj poslovni delež prenesla na drugo osebo. Vpis spremembe družbenika ni pogoj za veljavnost prenosa poslovnega deleža, kakor tudi ni konstitutivnega značaja, ampak zgolj deklaratornega. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Ker pa odgovor na pritožbo k njeni rešitvi ni pripomogel, tudi toženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.