Jedro

V obravnavani zadevi, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, pritožba ni dovoljena. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati. Če je tožnica rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, pa ji zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko tožnica od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vloži predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 12002-25/2016/17 z dne 11. 4. 2016 (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožeča in tožena stranka sami trpita svoje stroške postopka (II. točka izreka) ter da je tožeča stranka dolžna strankama z interesom povrniti njune stroške v tam navedeni višini (III. točka izreka). Z izpodbijanim aktom je ministrstvo zavrnilo tožničino vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, vložene na podlagi 7. in 8. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je o tožbi odločilo na glavni obravnavi, kjer je bila zaradi koristi otrok javnost izključena. V postopek je, zaradi konkretizacije pojma otrokova korist, ki je odvisna od objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki se nanašajo na osebnostne lastnosti, vključilo izvedenca s področja klinične psihologije. Ugovore tožnice zoper izvedeniško mnenje je zavrnilo in pri tem navedlo razloge za njihovo zavrnitev. V nadaljevanju je pojasnilo razloge, zaradi katerih je izpodbijana odločitev pravilna in obrazloženo zavrnilo tožničine dodatne dokazne predloge. V pravnem pouku pa je navedlo, da je zoper sodbo dovoljena pritožba v roku 15 dni od pisnega odpravka sodbe.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt spremeni tako, da vlogi tožnice ugodi oziroma, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponoven postopek. Predlaga, naj Vrhovno sodišče tako odločitev sprejem po opravljeni glavni obravnavi, kjer naj izvede vse zavrnjene dokaze, podrejeno pa naj tako odločitev sprejme na nejavni seji. "Podpodredno" pa predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka in stranki z interesom na pritožbo niso odgovorile.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. V upravnem sporu je glede na določbo prvega odstavka 73. člena ZUS-1 zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožba dovoljena le v primeru, če je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, to je v sporu zaradi posega v človekove pravice ali svoboščine po 4. členu ZUS-1. Le v teh dveh primerih je zoper sodbo sodišča prve stopnje dopustno vložiti pritožbo. V vseh drugih primerih je pritožba že po samem zakonu izključena, dopustno pa je vložiti predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če je bila sodba prvostopenjskega sodišča izdana 14. 9. 2017 ali kasneje,1 oziroma revizijo po 83. členu ZUS-1, če je bila sodba izdana pred 14. 9. 2017. 7. Zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano v tako imenovanem rednem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost aktov uprave, je torej pritožba dovoljena le, kadar sodišče samo ugotovi drugačno dejansko stanje in na tej podlagi spremeni izpodbijani upravni akt. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sicer samo na izvedeni glavni obravnavi dodatno ugotavljalo dejansko stanje, vendar pa izpodbijanega akta ni spremenilo. Nasprotno, v svoji obrazložitvi je izrecno navedlo, da je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je zato zavrnilo.

8. Ob takem procesnem dejanskem stanju te zadeve pa, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, pritožba ni dovoljena. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati. Če je tožnica rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, pa ji zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko tožnica od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vloži predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.2

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

K II. točki izreka:

10. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tega dne se je namreč začela uporabljati novela ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) na podlagi katere se, zaradi črtanja 83. člena in 86. do 91. člena ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E), tudi v upravnem sporu uporabljajo določbe ZPP, o predlogu za dopustitev revizije. 2 Gre za primerljivo situacijo kot v zadevi, na katero se nanaša sklep Ustavnega sodišča RS Up-276/96 z dne 18. 11. 1996. S tem pa je primerljiv tudi sklep Ustavnega sodišča Up-943/17 z dne 20. 12. 2017.