Jedro

V sporu, v katerem je tožba vložena, ker center za socialno delo zavrne predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbama o upravičenosti do porodniškega nadomestila in o upravičenosti do dopusta za nego in varstvo otroka, center za socialno delo kot zavod sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o stroških postopka v sodbi sodišča prve stopnje. Tožena stranka krije stroške pritožbe sama.

Tožnica krije stroške odgovora na pritožbo sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek ter v toč. II sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sklep o stroških v sodbi se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku tožene stranke za plačilo stroškov postopka ugodi in jih naloži v plačilo tožeči stranki kot tudi stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je ves čas postopka opozarjala na pravnomočno odločitev o zahtevku za izplačilo razlike oz. odškodnine in sodišču predlagala, da v tem delu tožbo zavrže in tožnici naložilo plačilo stroškov postopka. Sodišče je tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrnilo, svojo odločitev o stroških pa oprlo na določilo 154. čl. ZPP, ki določa, da stranka, ki v postopku ne uspe, nosi stroške postopka nasprotne stranke. V tem delu pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog po 14. toč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je obrazložitev sodne odločbe v nasprotju z njenim izrekom. V kolikor bi sodišče uporabilo določilo 154. čl. ZPP, bi tožnici naložilo v plačilo stroške toženke glede na uspeh v postopku. V postopku v delovnih in socialnih sporih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 drugače določeno. Sodišče je pri odločanju o stroških postopka napačno uporabilo določila ZPP. ZDSS-1 ima glede povrnitve stroškov v socialnih sporih posebno določbo v 68. čl. vendar v predmetni zadevi ne gre za obstoj okoliščin, ki opravičujejo uporabo tega določila, saj del zahtevka, ki ga je tožnica uveljavljala s tožbo, ne predstavlja ugotavljanje pravice do in iz socialnih zavarovanj, ker je tožnica zahtevala plačilo odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava. Kot tožena stranka v tem postopku tudi ni nastopal zavod, ZDSS-1 pa v določilu 1. in 2. odst. 68. čl. izrecno določa, da stroške postopka v socialnih sporih krije zavod, tako bi sodišče moralo uporabiti določila ZPP tudi v primeru, če bi šlo v predmetni zadevi za izključno socialni spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Ker sodišče ni uporabilo določil ZPP, je bistveno kršilo določila postopka in posledično napačno odločilo o stroških postopka toženke, nepopolno oz. napačno pa ugotovili tudi dejansko stanje, saj ni ugotavljalo in ugotovilo vseh odločilnih dejstev. Sodišče prve stopnje je tudi bistveno kršilo določilo postopka, ker ni ugotavljalo ali obstajajo pogoji za uporabo določila 3. odst. 68. čl. ZDSS-1, saj je toženka skozi celoten postopek ugovarjala, da je o delu zahtevka že pravnomočno razsojeno, tožeča stranka pa je glede zahtevka za povrnitev škode vztrajala, čeprav ji je bila sodba, s katero je bil njen zahtevek pravnomočno zavrnjen, vročena in je zanjo vedela že v letu 2009. Tožnica je podala odgovor na pritožbo v katerem meni, da se je v sporu o glavni stvari odločalo o obstoju pogojev za obnovo postopka glede tožničine pravice iz naslova starševskega varstva in je tako odločitev o stroških na podlagi 68. čl. ZDSS-1 pravilna. Odločbo o odmeri nadomestil je izdal zavod – Center za socialno delo .... Stroški niso nastajali po krivdi tožnice saj je ta samo uveljavljala pravico, ki jo ima. Meni, da predstavlja pritožba moralno skrajno zavržno dejanje in predlaga, da se zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) se v postopku s pritožbo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pritožbeno sodišče je tako preizkusilo sklep o stroških v sodbi sodišča prve stopnje v skladu s 350. čl. ZPP v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, pri tem pa pazilo, po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6. 7., 11. in 14. toč. 2. odst. 339. čl. tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu predmetne zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in o pravilni uporabi prava tudi pravilno odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti ni kršilo. Sklep je obrazložilo z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja. Glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

Očitki glede bistvene kršitve določb se nanašajo na to, da ima sklep o stroških takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev v nasprotju z izrekom sodbe. Po vsebini se tako očitki nanašajo na 2. odst. 14. toč. 339. čl. ZPP, ker sklep naj ne bi imel razlogov oz. v njemu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev sklepa ni v nasprotju z njenim izrekom. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno odločilo, ob zaključku, da tožnica v sporu ni uspela, da zato krije svoje stroške postopka sama. Glede stroškov toženca pa je pravilno uporabilo 1. odst. 68. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), ki določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške, ne glede na izid postopka. Pri tem sodišče prve stopnje ni širilo zakonskega besedila 68. čl. ZDSS-1 saj je bila tožba vložena v posledici tega, ker je Center za socialno delo ... zavrnil predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo z dne 30. 7. 2003 o upravičenosti do porodniškega nadomestila in z odločbo z dne 26. 9. 2003 o opravičenosti do dopusta za nego in varstvo otroka. Tožnica je s predlogom za obnovo postopka želela, da se postopek obnovi, ker je menila, da sta bila nadomestilo za porodniški stalež in nadomestilo za dopust za nego in varstvo otroka izplačana v prenizki višini in je nastala razlika 77,47 EUR mesečno za čas od 21. 6. 2003 do 19. 6. 2004, skupaj za 972,88 EUR.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabljajo določila 154. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je v socialnem sporu odločalo o stroških postopka po pravilih, ki so za povrnitev stroškov pravdnega postopka uzakonjena z določbami 154. - 162. čl. ZPP. Gre za določbe, ki so materialno pravne narave, čeprav so umeščene v procesni zakon. Pri teh določbah je kot splošno merilo za odločanje o povračilu pravdnih stroškov predvideno tako imenovano merilo uspeha strank v pravdi, glede na izid odločitve o glavnem zahtevku (154. čl. ZPP). V delu, kjer pa je sodišče odločalo o povrnitvi stroškov toženi stranki pa je uporabilo določilo 68. čl. ZDSS-1. Ta člen pomeni izjemo določb o ZPP o kritju stroškov postopka. Določa, da ne glede na uspeh v postopku v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (1. odst.) prav tako v teh sporih krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem in založi za izvedenca tudi predujem (2. odst. istega člena), s tem da je v 3. odst. tega člena določeno, da ne glede na določbe prejšnjih odstavkov mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo.

Zakon o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/1992 s spremembami) v 5. odst. 49. čl. določa, da je Center za socialno delo zavod. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da v tem socialnem sporu ne gre za spor, kjer bi kot tožena stranka nastopal zavod. Ravno tako pritožbeno sodišče ne more slediti navedbi pritožbe, da se v predmetni zadevi spor ni nanašal na pravice do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, saj se je tožbeni zahtevek primarno nanašal na to, da se dovoli obnova postopka zoper izdane že prej citirane odločbe Centra za socialno delo ..., ki pa se nanašajo na socialne pravice.

Glede uporabe 3. odst. 68. čl. pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom tako primarnim kakor podrednim ni povzročala nobenih dodatnih stroškov. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 8. 9. 2010 pa je razvidno, da je sodišče na predlog pooblaščenca tožene stranke preložilo glavno obravnavo, da bi ta lahko podal odgovor na splošne navedbe pooblaščenke tožnice.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 365. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o stroških v sodbi sodišča prve stopnje. Pri tem je upoštevajoč 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP sklenilo, da toženka krije stroške pritožbe sama, prav tako pa krije stroške odgovora na pritožbo tožnica sama saj z odgovorom na pritožbo ni doprinesla k rešitvi zadeve.