Jedro

Ker je tožeča stranka odgovorila na poziv organa za brezplačno pravno pomoč in navedla v zadostni meri podatke o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč, vloga tožeče stranke ni bila več formalno nepopolna in je zato organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel zavreči kot nepopolne, temveč bi jo moral obravnavati po vsebini in na podlagi dopolnitve vloge odločiti o njeni utemeljenosti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1543/2014-9 z dne 20. 11. 2014 se odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ zavrgel prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 3. 11. 2014, v kateri je navedla, da prosi za pomoč pri vložitvi tožbe zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice v zvezi s parc. št. *24/0 k.o. ... Iz obrazložitve izhaja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč (Organ za Bpp) s pozivom opr. št. Bpp 1543/2014 z dne 5. 11. 2014 tožečo stranko pozval, da sporoči oz. predloži podatke oz. dokazila glede postopka, za katerega se zavzema za dodelitev brezplačne pravne pomoči; pred katerim sodiščem se vodi, pod katero opravilno številko, oz. kolikor postopek pri sodišču še ne teče, določno navede za kateri postopek se zavzema za dodelitev brezplačne pravne pomoči, katera vprašanja želi v sodnem postopku urejati, ter predloži dokazila, da ji zatrjevana upravičenja gredo. Tožeča stranka je Organu za BPP dne 17. 11. 2014 posredovala sklep o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravicah, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi opr. št. St 1111/2013 dne 23. 10. 2014, skupaj s končnim seznamom preizkušenih terjatev, iz katerega izhaja, da je bila prosilčeva izločitvena pravica na stanovanju, ki leži na parc. št. *24/0 k.o. ... prerekana, ni pa predložil dokazil, da ima dejansko pravico na stanovanju, izločitev katerega želi predlagati z okvira stečajne mase. Glede na navedeno Organ za Bpp ugotavlja, da tožeča stranka svoje prošnje ni dopolnila v skladu s pozivom z dne 5. 11. 2014, zato je le-ta nepopolna in jo je bilo treba zavreči v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ugovarja stališču Organa za Bpp, da je bila izločitvena pravica na stanovanju tožeče stranke prerekana. Prerekana je bila izločitvena pravica na nepremičnini parc. št. *24 k.o. .. kot funkcionalnem delu, ki pripada stanovanju, ki predstavlja enostanovanjsko viničarsko stavbo z dvoriščem. Ker pa Stanovanjski zakon ureja zgolj prodajo stanovanj, je stečajni dolžnik A. d.d. v pogodbi zapisal, da prodaja stanovanje, čeprav je prodal enostanovanjsko stavbo s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, kot je to podrobno razvidno tudi iz priložene tožbe, ki sta jo tožeča stranka in B.B. vložili zoper zoper A., d.d. - v stečaju in s katero uveljavljata obstoj prerekane izločitvene pravice tudi na nepremičnini parc. št. *24/0 k.o. ... Tako je Organ za Bpp napačno ugotovil dejstvo, da je bila prerekana izločitvena pravica na stanovanju. Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla iz razloga, ker je bila izločitvena pravica na navedenem stanovanju prerekana in ker drugih podatkov oz. dokazil, za katere je bila tožeča stranka pozvana, ni predložila, je tožena stranka posledično zaradi ugotovitve, da tožeča stranka prošnje ni dopolnila, njeno vlogo kot nepopolno v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZBPP (pravilno ZUP) zavrgla. Glede na navedeno je bila vloga tožeče stranka utemeljena tudi v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, saj zadeve ni bilo mogoče šteti kot nerazumne, ker pričakovanje oz. zahtevek ni bil v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, kar bi tožena stranka morala in mogla vedeti, če bi poznala določbe Stanovanjskega zakona. Tožeča stranka tudi ni zlorabljala možnosti brezplačne pravne pomoči, drugih dokazil, kot jih je predložila, pa ni mogla predložiti, ker z njimi ni razpolagala. Tako je več kot očitno, da zmotno dejansko stanje tožene stranke temelji na napačni materialno pravni presoji sklepa sodišča z dne 23. 10. 2014, izdanega pod opr. št. St 1111/2013, ki ga je tožeča stranka predložila, kot tudi zaradi zmotne presoje materialnega prava, ki se nanaša na priznanje lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču, kot to določa Stanovanjski zakon in drugi predpisi, na katerem je tožeča stranka tudi uveljavljala izločitveno pravico in ki je bila zavrnjena v stečajnem postopku, kar vse je razvidno iz že navedene tožbe vložene pod opr. št. I Pg 1223/2014. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ od vložnika zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo (prvi odstavek 67. člena ZUP), vlogo pa organ zavrže, če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi (drugi odstavek 67. člena ZUP).

Po presoji sodišča v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge po drugim odstavku 67. člena ZUP. Člen 32 Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) namreč določa, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži pisno na predpisanem obrazcu oz. da mora biti vsebina prošnje enaka vsebini obrazca, ne določa pa, da morajo biti prošnji priložene listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Med zahtevami vsebinami ZBPP v 4. alinei tretjega odstavka 32. člena določa, da mora prošnja vsebovati podatke o zadevi. To pomeni, da bi bila vloga tožeče stranke glede te predpisane vsebine nepopolna, če tožeča stranka v vlogi ne bi navajala podatkov o zadevi in če tudi na poziv organa vloge v tem smislu ne bi dopolnila oz. popravila.

Iz podatkov predloženih upravnih spisov je razvidno, da je tožeča stranka vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč na predpisanem obrazcu, na katerem pa ni izpolnila rubrike III - podatki o zadevi oz. je v tej rubriki navedla, da prosi za brezplačno pravno pomoč v zadevi A., ki je že v postopku. Na poziv Organa za Bpp št. Bpp 1543/2014 z dne 5. 11. 2014 pa je dne 17. 11. 2014 odgovorila na način, da je vrnila citirani poziv, na njem navedla, da uveljavlja brezplačno pravno pomoč zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice parc. št. * 24/0 k.o. ... in priložila še sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic izdan v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru nad pravno osebo A., d.d., pod opr. št. St 1111/2013 ter končni seznam preizkušenih terjatev, ki ga je poslala stečajna upraviteljica C.C. pod isto opr. št. in v katerem pod zaporedno številko 170 navaja, da je upraviteljica priznala izločitveno pravico na stanovanju v izmeri 70 m2, ki leži na parc. št. *24/0 k.o. ..., v preostalem delu pa se izločitvena pravica prereka.

Organ za Bpp v izpodbijanem sklepu zato po presoji sodišča neutemeljeno navaja, da je vloga tožeče stranke nepopolna zato, ker ni predložila dokazil, s katerimi bi utemeljila zatrjevana upravičenja, saj pri tem ni upošteval dejstva, da je tožeča stranka vlogo dopolnila glede zadeve, v zvezi s katero vlaga zahtevo za brezplačno pravno pomoč. Glede na vsebino zahtevanih dokazil – to je dokazil, da tožeči stranki zatrjevana upravičenja gredo, sodišče sklepa, da je organ želel na podlagi zahtevanih dokazil ugotavljati pogoj iz drugega odstavka 24. člena ZBPP, to je, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali je postopek razumno začeti.

Glede na dejstvo, da je tožeča stranka odgovorila na poziv organa za brezplačno pravno pomoč in s tem navedla v zadostni meri podatke o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč, to po presoji sodišča pomeni, da vloga tožeče stranke s tem ni bila več formalno nepopolna in je zato organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel zavreči kot nepopolne, temveč bi jo moral obravnavati po vsebini (ter zaradi vsebinske obravnave zahtevati še dopolnitev vloge) in na podlagi dopolnitve vloge odločiti o njeni utemeljenosti.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) in zadevo vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek (tretji odstavek istega člena).

Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, v skladu s katero je na podlagi Pravilnika o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu upravičena do povračila stroškov v višini 285,00 EUR z DDV, glede na to, da je sodišče odločilo na seji, tožeča stranka pa je imela pooblaščenca, ki je odvetnik.