Jedro

Na tožencu je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel. V zvezi s svojimi trditvami, da mu vloga ni bila vročena, namreč ni predlagal nobenih dokazov niti ni podal nobene možne razlage o tem, zakaj naj do vročitve ne bi prišlo.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 112478/2014 z dne 28. 8. 2014. 2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pravočasno pritožuje tožena stranka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi priznava, da na dopolnitev tožbe tožeče stranke ni odgovorila, a navaja, da je tako zato, ker ni nikoli prejela vloge, naslovljene kot pripravljalna vloga. Z opustitvijo vročitve naj bi bila toženi stranki kršena pravica do izjave, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Osebna vročitev se pravni osebi skladno s šestim odstavkom 142. člena ZPP opravi po 133. členu ZPP, torej tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, ki je vpisan v register (drugi odstavek 139. člena ZPP). Iz vročilnice, pripete k l. št. 40b v spisu izhaja, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke (dopolnitev tožbe s prilogami), skupaj s pozivom, da nanjo odgovori, toženi stranki vročena na naslovu X. To je naslov, ki je kot poslovni naslov tožene stranke zaveden v registru. Ker osebna vročitev dne 27. 1. 2015 ni bila mogoča, je bilo toženi stranki v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o tem, kje se pisanje nahaja s pozivom, naj ga v 15 dneh prevzame. Ker tega ni storila, se je s potekom tega roka vročitev štela za opravljeno, pisanje pa je bilo 12. 2. 2015 puščeno v njenem hišnem predalčniku (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Iz vročilnice torej izhaja, da je bila vročitev opravljena skladno z določbami ZPP.

7. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema (prvi odstavek 224. člena v zvezi s 149. členom ZPP). Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencu je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel. V zvezi s svojimi trditvami, da mu vloga ni bila vročena, namreč ni predlagal nobenih dokazov niti ni podal nobene možne razlage o tem, zakaj naj do vročitve ne bi prišlo.

8. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Višje sodišče ni našlo niti drugih kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).