Jedro

Pravica družbenika do informiranosti je zastavljena zelo široko, saj obsega vse, kar se nanaša na družbo in njeno dejavnost. Med neposredne zadeve družbe med drugim spadajo tudi podjetniški načrti in ukrepi, pogodbe z zaposlenimi itd. Družbenikova pravica do informacij o zadevah družbe se torej ne izčrpa zgolj z možnostjo vpogleda v knjige in spise družbe, pač pa družbenik lahko zahteva tudi informacijo v zvezi s poslovodjevim vrednotenjem posameznih zadev družbe in zato tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugi do deseti alineji II. točke ter v IV. točki izreka razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba predlagateljice in pritožba nasprotne udeleženke zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a ne razveljavljenem delu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je nasprotna udeleženka dolžna v roku 8 dni od prejema tega sklepa predlagateljici dovoliti vpogled v listine ob prisotnosti pooblaščenca odvetniške pisarne oziroma jo pisno preko njenega pooblaščenca obvestiti o naslednjih zadevah in ji na njene stroške omogočiti fotokopiranje naslednje dokumentacije: - knjige sklepov družbe A., - podatke o poslovnih partnerjih, s katerimi je družba prenehala sodelovati v zadnjih 3 letih, - število in seznam zaposlenih ter podatke o delovnih razmerjih, ki so prenehala v zadnjih 3 letih, - pogodbe in podatke o razpolaganjih z osnovnimi sredstvi družbe v zadnjih 3 letih, - račune vseh odvetniških, pravnih in ali svetovalnih pravnih storitvah, ki jih je družba plačala oziroma, ki so bili družbi zaračunani s strani zunanjih izvajalcev v obdobju zadnjih 3 let, skupaj s predložitvijo specifikacij posameznih storitev, - dokumentacijo o postopku imenovanja prokuristke družbe in njeno pogodbo o zaposlitvi ter podatki o vseh izplačilih prokuristki v zadnjih 3 letih, - pogodbo o zaposlitvi direktorja družbe in podatke o vseh izplačilih direktorju družbe v zadnjih 3 letih, - dokumentacijo o vseh transakcijah, ki jih je družba opravila s povezano družbo B. d. o. o., ..., matična številka: ..., - dokumentacijo (zlasti pogodbeni izpisek trenutnega stanja) glede vseh najetih in danih posojil oziroma kreditov družbe, leasingov in drugih virov financiranja družbe v zadnjih 3 letih s podatki o mesečnih obrokih odplačevanja in trenutnem stanju dolgov, - stanje na vseh bančnih računih družbe, - dokumentacijo o financiranju izgradnje skladišča leta 2021, - dokumentacijo o porabi družbe za reprezentanco od 1. 1. .2019 do 27. 6. 2023 po posameznih letih in s predložitvijo računov, - število izdanih računov in njihove zneske po mesecih za leta 2023, 2022, 2021 in 2020, ki so bili izdani za storitve avtomehanične delavnice družbe, - količine porabljene in kupljene nafte in bencina z računi po posameznih mesecih za leto 2023 - 2020 (I. izreka).

Zavrnilo pa je predlog v delu, ki se nanaša na posredovanje vseh pojasnil in informacij ter dovolitev vpogleda v listine ob prisotnosti pooblaščenca odvetniške pisarne, izročitev fotokopij oziroma omogočenje fotokopiranja dokumentacije oziroma pisne obvestitve o naslednjih zadevah: - podatke o 50 največjih poslovnih partnerjih za leta 2023, 2022, 2021 in 2020, vključno z morebitno sklenjenimi pogodbami in s podatki o izdanih računih in skupnem znesku opravljenega posla zanje, - opise razlogov za prenehanje poslovnega sodelovanja s poslovnimi partnerji, s katerimi je družba prenehala sodelovati v zadnjih 3 letih, - opis razlogov za prenehanje delovanja razmerij, ki so prenehala v zadnjih 3 letih, - pisno pojasnilo o vseh odvetniških, pravnih ali svetovalno pravnih storitev, ki jih je družba plačala oziroma so bili zaračunani s strani zunanjih izvajalcev v obdobju zadnjih 3 let, - pisno pojasnilo o rezultatih za leta 2020, 2021 in 2022 o vseh terjatvah, ki jih je imela družba na dan 31. 12. 2022 ter vseh obveznostih, ki jih je družba imela na dan 31. 12. 2022 po strankah, strukturi in zapadlosti ter zavarovanjih, - pisno pojasnilo o postopkih imenovanja prokuristke družbe, - pojasnilo direktorja o vseh transakcijah, ki jih je družba opravila s povezano družbe B. d. o. o., ..., matična številka: ..., - pojasnilo glede vseh najetih in danih posojil oziroma kreditov družbe, leasingov in drugih financiranj v zadnjih 3 letih, - pojasnilo o financiranju izgradnje skladišča leta 2021, - pojasnilo o porabi družbe za reprezentanco od 1. 1. 2019 do 27. 6. 2023 (II. izreka).

Zavrnilo je predlog predlagateljice za posredovanje pojasnil in informacij in izročitev fotokopij v zvezi z informacijami, ki so opredeljene in naštete v I. točki izreka sklepa (III. izreka).

Glede stroškov postopka je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 3.484,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. izreka).

2. Zoper ta sklep se je pritožila predlagateljica, in sicer zoper II., III. in IV. točko izreka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in samo odloči o zadevi tako, da ugodi predlagateljičinemu predlogu, podrejeno pa naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške pritožbe.

3. Na to pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka in predlagala, da jo višje sodišče zavrne in v celoti zavrne zahtevo do informacij. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Nasprotna udeleženka je vložila pritožbo zoper I. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb postopka ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa pod točko I. in IV. v celoti spremeni tako, da predlog predlagateljice za posredovanje informacij in vpogled listin nasprotne udeleženke tudi v tem delu zavrne in ji naloži povračilo stroškov postopka, podrejeno pa, da razveljavi sklep v izpodbijanih točkah in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

5. Na pritožbo nasprotne udeleženke je vložila odgovor na pritožbo predlagateljica, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in zavrnilni del sklepa prve stopnje pod točko II. in III. v celoti potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba predlagateljice je deloma utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

7. Sodišče je med udeleženkama postopka ugotovilo nesporno relevantno dejansko stanje in sicer, da je v sodnem registru kot edini imetnik 100 % poslovnega deleža nasprotne udeleženke vpisan C. C., da sta predlagateljica in C. C. 3. 5. 2003 sklenila zakonsko zvezo, njuna življenjska skupnost pa je razpadla junija 2020, zakonska zveza je bila razvezana 25. 8. 2022, nasprotna udeleženka je bila ustanovljena 17. 2. 2011. 8. Sodišče prve stopnje je glede na trditve pravdnih strank najprej ugotavljalo, ali ima predlagateljica sploh položaj družbenice v nasprotni udeleženki. Ugotovilo je, da je točen delež predlagateljice v nasprotni udeleženki sporen (pred Okrožnim sodiščem v Kranju poteka postopek ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem, I P .../2021), je pa ugotovilo, da je predlagateljica družbenica nasprotne udeleženke v sicer še nedorečenem deležu, saj gre za skupno premreženje bivših zakoncev na podlagi tega, ker je bila nasprotna udeleženka ustanovljena v času zakonske zveze in življenjske skupnosti med predlagateljico in družbenikom nasprotne udeleženke.

9. Prav tako je ugotovilo, da ima predlagateljica izkazan pravni interes za posredovanje informacij. Nasprotna udeleženka je njeno zahtevo za posredovanje informacij in dokumentacije z dne 27. 6. 2023 zavrnila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan interes za vpogled v nekatere zahtevane listine na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

10. Družbenikova pravica do vpogleda informacij je urejena v 512. členu ZGD-1 in sicer določa, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Zahtevo po informacijah ali vpogledu sme zavrniti le, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Ti predpostavki morata biti podani kumulativno. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki. Če družbeniku informacije niso bile dane, ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z zakonom, sme od sodišča zahtevati, da se s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali pa da se dovoli vpogled (513. člen ZGD-1). O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku (50. člen ZGD-1). Tudi sodna praksa, ki jo je citiralo sodišče prve stopnje, pravico družbenika do informiranosti, kar se odraža v tem, da zahteva informacije o zadevah družbe, postavlja na zelo visoko raven njegovih korporacijskih pravic. Zavrnitev pridobitve informacije je izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Trditev in dokazno breme za obstoj razlogov za zavrnitev so na nasprotni udeleženki.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi listin in trditev pravdnih strank ugotovilo, da sta tako predlagateljica kot njen bivši mož C. C., ki je vpisan kot edini družbenik v nasprotni udeleženki, ustanovila nova podjema, in sicer C. C. družbo B. d. o. o., predlagateljica pa deluje kot samostojna podjetnica, in sicer kot D. C. s. p. od 7. 6. 2021 dalje. Slednja opravlja špediterske posle in v tem okviru lahko tudi prevoze.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je del predloga predlagateljice, ki se tiče dostopa do listin v zvezi s 50 največjimi poslovnimi partnerji, informacija, ki bi lahko škodila nasprotni udeleženki, saj bi jo lahko predlagateljica izkoristila za aktiven prevzem njenih strank. Glede na to, da je nesporno, da predlagateljica izvaja špediterske posle ter logistično in poslovno svetovanje, je iz predloženih dokazov sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagateljica opravljala tudi prevoze. Prav tako je zavrnilo dostop do informacij v delu, kjer predlagateljica zahteva opise razlogov za prenehanje poslovnega sodelovanja s posameznimi poslovnimi partnerji, pisnimi pojasnili o teh storitvah, pisnimi pojasnili o rezultatih in tako dalje.

**Glede pritožbe nasprotne udeleženke**

13. Nima prav pritožnica, ko navaja, da predlagateljica naj ne bi imela pravnega interesa za pridobitev zahtevanih informacij. Nasprotna udeleženka svoje trditve temelji na tem, da je ravnanje predlagateljice za družbo škodljivo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pravni interes za dostop do informacij druga kategorija1 kot trditve nasprotne udeleženke, da bi bil takšen vpogled škodljiv za družbo. Kot navedeno, določba 512. člena ZGD-1 določa, da ima družbenik pravico do vpogleda in seznanitev s podatki glede poslovanja družbe. To je pravilo in nesporno med udeleženkama je, da predlagateljici ni bilo omogočeno, da pridobi zahtevane informacije o poslovanju nasprotne udeleženke in s tem je njen pravni interes po 513. členu ZGD-1, da od sodišča zahteva, da pridobi te informacije, izkazan.2

14. Drugo vprašanje kot pravni interes za sodni postopek pa je ali obstaja izjema po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 od splošne pravice do informiranosti. Pritožnica namreč očita, da je odločitev sodišča napačna, ker da izjema za dostop do informacij glede podatka o 50 največjih poslovnih partnerjih kaže na to, da predlagateljica ravna v nasprotju z interesi družbe, saj zgolj širi osebni premoženjski spor, ki je v teku med nekdanjima zakoncema, na družbo ter s tem ovira in škodi družbinemu poslovanju. Ponavlja trditve, da predlagateljica s svojim s. p. družbi aktivno prevzema stranke in ji neposredno konkurira na trgu. Meni, da je podan razlog za zavrnitev vseh ostalih informacij, saj je predlagateljičina zahteva v očitnem nasprotju z načelom zvestobe oziroma lojalnosti oziroma prepovedi zlorabe pravic.

15. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je nasprotna udeleženka le glede podatka 50 največjih poslovnih partnerjev konkretizirala škodo, ki bi ji lahko nastala. Glede ostalih zahtevanih informacij takšnih konkretnih trditev in dokazov ni podala ne pred sodiščem prve stopnje, niti pred pritožbenim sodiščem. Zgolj s pavšalnim ponavljanjem, da predlagateljica zaradi tega, ker je ustanovila svoj s. p., ravna v nasprotju z načelom lojalnosti in načelom prepovedi pravic in da zato ni upravičena do vpogleda in pridobitve nobene informacije o poslovanju družbe, ne more uspeti. Pritožnica ne ponudi trditev o obstoju konkretne subjektivne in objektivne nevarnosti iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Navedenima predpostavkama je potrebno kumulativno zadostiti, da lahko družba zavrne oziroma omeji družbenikovo pravico do informacij in vpogleda. Navedbe nasprotne udeleženke pred sodiščem prve in druge stopnje so bile usmerjene v zatrjevanje subjektivne predpostavke, medtem ko v zvezi z obstojem objektivne nevarnosti iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1, posebnih trditev ni podala, saj ni v ničemer konkretno zatrjevala, v čem je občutljivost posameznih informacij, ki jih je predlagatelj zahteval oziroma, zakaj in v čem bi prišlo do občutne prizadetosti kakšnega njenega interesa, če bi zahtevane informacije bile posredovane predlagateljici. Obstoj subjektivne zavrnitvene predpostavke je praviloma uporaba informacije v korist konkurenčne družbe. Kot že navedeno, pa je pri tem treba navesti še, kako bodo prav zahtevane informacije uporabljene v korist konkurenčne družbe (objektivna nevarnost). Pritožnica namreč niti v pritožbi niti pred sodiščem prve stopnje ne pojasni konkretno, kakšna občutna škoda bi ji nastala zaradi posredovanih informacij. Sodna praksa je do tega stališča zavzela večinsko stališče, da mora biti škoda občutna, konkretizirana in verjetna, kar v konkretnem primeru ni bilo zatrjevano in izkazano (z izjemo podatka o 50 največjih poslovnih partnerjih) in je zato odločitev sodišča prve stopnje glede dostopa do informacij pravilna.

16. Po mnenju pritožnice je sodišče prve stopnje napačno in brez razlogov zavrnilo substancirani dokazni predlog z zaslišanjem direktorja nasprotne udeleženke. Slednji bi naj namreč vedel in znal potrditi vsa zatrjevana pravno relevantna dejstva glede okoliščin, s katerimi je nasprotna udeleženka utemeljevala zavrnitveni razlog. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti obojestranskega zaslišanja in načela enakopravnosti strank. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v točki 16. obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika v zvezi z ustanovitvijo nasprotne udeleženke. Glede izpovedi o razlogih iz 512. člena ZGD-1 pa pritožnica ni navedla, o čem naj bi zakoniti zastopnik izpovedoval, zgolj da bo znal potrditi vsa zatrjevana dejstva glede razlogov za odklonitev ne zadostuje in je pritožba v tem delu nekonkretizirana ter zato pritožbeno sodišče nanjo ne more odgovoriti.

17. Pritožba nasprotne udeleženke je glede izpodbijane I. točke izreka neutemeljena. Ker v tem delu niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu (glede I. točke izreka) potrdilo (2. točka 356. člena ZPP).

**Glede pritožbe predlagateljice**

18. Predlagateljica navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zavrnilo del zahteve, in sicer meni da nasprotna udeleženka ni izkazala izpolnitve subjektivne predpostavke, da naj bi predlagateljica informacije uporabila za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, pa tudi ne objektivne predpostavke, da bo s tem družbi prizadejala občutno škodo. Nasprotna udeleženka je namreč navajala zgolj, da je zahtevo zavrnila, ker naj bi predlagateljica opravljala konkurenčno dejavnost in naj bi podatke zahtevala zato, da bi ji prevzemala stranke. Ni pa pojasnila, posredovanje katerih podatkov naj bi zavrnila zaradi domnevnih protikonkurenčnih aktivnosti.

19. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v pretežni meri pravilno tehtalo med razlogi za ugoditev zahtevi in razlogi za zavrnitev. Drži, da nasprotna udeleženka pri večini zahtevanih podatkov ni pojasnila konkretne subjektivne in objektivne nevarnosti, kar pa ne drži za vse. Iz 5. strani odgovora na zahtevo predlagateljice namreč izhaja, da je nasprotna udeleženka konkretno navedla, da bi podatek o 50 največjih poslovnih partnerjih ob predlagateljičinem izvajanju konkurenčne dejavnosti pomenil nevarnost za prevzem strank in s tem nastanek škode. Svoje trditve je podkrepila z opisi konkretnih dejanj predlagateljice s podajanjem konkurenčnih ponudb s predloženimi pisnimi dokazi. Ne drži torej očitek, da je sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage samo ugotavljalo relevantno dejansko stanje.

20. Pritožnica nadalje meni, da predloženi dokazi elektronskih sporočil, s katerimi naj bi nasprotna udeleženka dokazala, da predlagateljica opravlja konkurenčno dejavnost in da naj bi ji prevzemala določene posle, tega ne potrjujejo. Poudarja, da namen predlagateljice nikakor ni v povzročanju škode nasprotni udeleženki, temveč zgolj v zaščiti premoženja nasprotne udeleženke in zaščiti lastnih interesov kot skupne lastnice poslovnega deleža v nasprotni udeleženki, ki jo je začel C. C. izčrpavati in sredstva ter posel prenašati na svojo novo družbo.

21. Po mnenju pritožbenega sodišča iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je pravilno ocenilo predložena elektronska sporočila predlagateljice, s katerimi nagovarja potencialne poslovne partnerje in jim ponuja možnost sodelovanja. Eden izmed poslovnih partnerjev nasprotne udeleženke se je tudi odločil za sodelovanje s predlagateljico zaradi nižje cene (priloga spisa B8) in tako ni mogoče govoriti, da gre le za abstraktno zatrjevanje škode, pač pa je bila ta konkretna. Pritožbene navedbe, da gre za elektronska sporočila iz leta 2021 in da to ne more vplivati na njen dostop do informacij v letu 2023 in sicer glede njenega namena, pa ne morejo izpodobiti dejstva, da je predlagateljica ob izvajanju konkurenčne dejavnosti nasprotni udeleženki prevzela vsaj enega poslovnega partnerja in da je s tem izkazana tudi objektivna nevarnost za nastanek škode, če bi pritožnica pridobila podatke o konkretnih poslovnih partnerjih. Časovna dimenzija oddaljenosti tega dogodka pa ni takšna (leto in pol), da bi izkazovala, da ta nevarnost ne obstaja več. Pritožbeni razlogi predlagateljice v tem delu torej niso utemeljeni.

22. Prav pa ima pritožnica, ko navede, da je sodišče prve stopnje glede ostalih informacij o poslovanju družbe (od druge do desete alineje) iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa napačno ugotovilo, da predlagateljica zahteva nekaj, kar v dokumentaciji nasprotne udeleženke naj ne bi obstajalo, temveč naj bi želela od nasprotne udeleženke njeno interpretacijo in s tem subjektivno oceno ter analizo. Sodišče prve stopnje je menilo, da to ni predmet družbenikove pravice iz 512. člena ZGD-1. Pritožnica pravilno navaja, da je sodišče s tem napačno uporabilo materialno pravo. Družbenikova pravica do informacij zadeva tudi pojasnila v zvezi s posameznimi poslovnimi odločitvami in je sodna praksa v zvezi s tem povsem usklajena in jasna.3, 4 Ne drži torej splošno izhodišče sodišča prve stopnje, da gre pri vseh informacijah iz 2. do 10. alineje II. točke izreka sklepa za interpretacijo dogodkov in subjektivno analizo, pač pa gre za pojasnila v zvezi s poslovnimi odločitvami. Način, na katerega poda družba ta pojasnila, pisno ali ustno, pa ni formalno določen in je stvar odnosov med družbeniki in zmožnosti njihove medsebojne komunikacije.5 Odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahteve predlagateljice v 2. do 10. alineji II. točke izreka sklepa je iz razlogov napačne uporabe materialnega prava nepravilna in je pritožbeno sodišče pritrdilo razlogom predlagateljice.

23. Glede 3. točke izreka sklepa glede fotokopij je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ta del zahteve, saj je že v I. točki izreka nasprotni udeleženki naložilo, da mora predlagateljici omogočiti fotokopiranje pridobljenih podatkov in je zato v tem delu pritožba neutemeljena.

24. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v 2. do 10. alineji II. točke izreka razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

25. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob zgornjih materialno pravnih izhodiščih ponovno oceni ali so upoštevaje trditve in predložene dokaze udeleženk izpolnjene predpostavke po 512. členu ZGD-1 za dostop do informacij, do katerih je v prvem postopku predlagateljici dostop odreklo.

**Sklepno**

26. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). V kolikor udeleženki morebiti na kakšno pritožbeno navedbo nista dobili izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve,6 kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.7

27. Ker je višje sodišče deloma razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o glavni stvari, je bilo treba razveljaviti sklep tudi v stroškovnem delu (IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

28. Pritožbeno sodišče je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo (glede I. točke izreka) in v tem delu izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

29. Pritožbi predlagateljice je deloma ugodilo (glede 2. do 10. alineje II. točke izreka sklepa in glede IV. točke izreka) in v tem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in ga vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu (glede 1. alineje II. točke in glede III. točke izreka) je pritožbo zavrnilo in v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

30. Glede na naravo stvari in okoliščine primera ter na napačno materialno pravno izhodišče sodišča prve stopnje in posledično neugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti v delu, kjer je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo. Višje sodišče je opravilo tehtanje med pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS in presodilo, da v tem primeru pretehta slednja. Šele po kontradiktornem razpravljanju o trditvah obeh strank glede obstoja subjektivne in objektivne nevarnosti pri pridobivanju zahtevanih pojasnil o poslovanju družbe ter obrazloženi opredelitvi o predlaganih dokazih strank ter njihovi morebitni izvedbi bo lahko ugotovljeno dejansko stanje, ki bo upoštevaje materialno pravo ugodilo ali pa zavrnilo zahtevo predlagateljice v delu, ki je bila ob prvem sojenju zavrnjena.

31. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Npr. sklepa VSL I Cpg 758/2019 in VSL I Cpg 587/2020, točka 8. 2 Glej tudi VSK sklep Cpg 40/2023. 3 Npr. VSL sklep I Cpg 413/2016, VSL sklep I Cpg 949/2014. 4 Primerjaj mag. Peter Podgorelec - Informacijske pravice družbenikov, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 70 in str. 80. 5 Podobno sklep VSL I Cpg 413/2016, točka 15. 6 Primerjaj: USRS sklep Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (2. točka obrazložitve). 7 Primerjaj: VSRS sklep III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018 (29. točka obrazložitve).