Jedro

Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, s katero se obdolženemu A. A. in obdolženi pravni osebi T. d.o.o. prepoved razpolaganje s finančnimi sredstvi ter odtujitev in obremenitev premičnin po vsebini in obsegu, kot izhaja iz točke I/1 in točke I/2 izreka napadenega sklepa, podaljšalo za obdobje šest mesecev, to je do 17. 6. 2020. 2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolženega smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in postopek zavarovanja ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V uvodu pritožbe se zagovornik sklicuje na svoje pritožbene navedbe, ki jih je podal zoper prejšnje sklepe o podaljšanju zavarovanja zahtevka, vendar je potrebno povedati, da se s tem delom pritožbe pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj mu je že bilo odgovorjeno na navedene pritožbe. Pritožbeno sodišče namreč v konkretnem primeru lahko odgovarja zgolj na vsebino pritožbe zagovornika, ki zadeva razloge za izdajo napadenega sklepa.

5. Sicer pa pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je ugodilo predlogu ODT za podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, saj je pravilno zaključilo, da je utemeljen, pri čemer je ravnalo v skladu z prvim odstavkom 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in ob upoštevanju meril iz prvega odstavka 502. člena ZKP in rokov iz četrtega in petega odstavka 502.b člena ZKP.

6. Pri svoji odločitvi je sodišče prve stopnje glede na vso zbrano dokazno gradivo ki je priloženo obtožnemu predlogu, ugotovilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi A. A. storil očitana mu kazniva dejanja, kar je v napadenem sklepu v točki 10 tudi tehtno in prepričljivo obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na takšne razloge napadenega sklepa v celoti sklicuje in jim nima kaj dodati. Zagovornik, ki v pritožbi izpostavlja, da ni nobenih dokazov, da je obdolženi A. A. lastnik motornih vozil, ne more biti uspešen. Sodišče prve stopnje je namreč v napadenem sklepu povsem pravilno obrazložilo povezanost obdolženca in družbe T. d.o.o., glede motornih vozil, navedenih pod točko I/2 izreka napadenega sklepa, ko je navedlo, da sta obdolženi in obdolžena pravna oseba navedena kot lastnika vozil, kar izhaja iz podatkov uradnih evidenc registriranih vozil, ki izkazujejo formalno lastništvo. Četudi po navedbah pritožbe obdolženi ni lastnik motornih vozil, ko se sklicuje na pogodbe o prenosu lastninske pravice z overjenim podpisom prodajalca, to ne dokazuje, da je bila storitev tudi dejansko opravljena. Ker je zaenkrat lastništvo motornih vozil še vedno izkazano na podlagi uradnih evidenc, čemur je pritrdilo tudi pritožbeno sodišče v sklepu z dne 16. 7. 2019, so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni in ne morejo omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa.

7. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja in bo torej v primeru nadaljnjega kazenskega postopka prišel v poštev odvzem premoženjske koristi, tako terjatev oziroma možnost nastanka terjatve še vedno obstaja, obstaja pa tudi konkretna in realna nevarnost razpolaganja s premoženjem in na ta način onemogočanje odvzema protipravne premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, kot to pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in kar tehtno tudi obrazlaga v napadenem sklepu. Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

8. Po obrazloženem in ker pritožba zagovornika niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper napadeni sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.