Jedro

Predmetna pogodba, ki nadomešča sodno odločbo, ima konstitutiven učinek, zato za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini ni potreben vpis v zemljiško knjigo.

To pa pomeni, da je M. d.d. odsvojil nepremičnino toženi stranki oziroma pravnemu predniku tožene stranke, ki je na podlagi podatkov v zemljiški knjigi mislil, da je M. d.d. pravi lastnik sporne nepremičnine. Tožena stranka oziroma njen pravni prednik pa je kot dobroveren kupec sporne nepremičnine varovan na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo in je tako na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico ne glede na dejstvo, da je pred tem na navedeni nepremičnini na že naveden originaren način pridobila lastninsko pravico tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka II izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I razsodilo, da je tožena stranka postala lastnica parc. št. 786/46 in 786/48 k.o. R. tudi v izmeri 25 m2 na podlagi pogodbe z dne 15. 5. 2006, sklenjene med M. d.d. in H. L. d.o.o. (pravna prednica tožene stranke). Pod točko II izreka je zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene med tožečo stranko in L.N.M. d.d. z dne 10. 8. 2004, postala lastnica nepremičnine parc. št. 786/46 in parc. št. 786/48 (poprej parc. št. 786/5) k.o. R. (nadalje sporna nepremičnina). V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 655,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe in odločbo o pravdnih stroških (točka II in III prvostopnega izreka) je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi izpostavlja, da prodajna pogodba med tožečo stranko, to je R.S., in gospodarsko družbo L.N.M. d.d. z dne 10. 8. 2004 nadomešča odločbo o razlastitvi nepremičnine in sporazum o odškodnini. Gre za pogodbo, ki nadomešča razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo ter sporazum o odškodnini. Ima enako pravno naravo kot sodna odločba, izdana v razlastitvenem postopku in zato se lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet takšne pogodbe, pridobi originarno, vpis v zemljiško knjigo pa ima deklaratoren pomen. Izhajajoč iz takega materialnopravnega izhodišča bi prvostopno sodišče moralo ugoditi zahtevku na pridobitev lastninske pravice, kot to vtožuje tožeča stranka.

Presoje prvostopnega sodišča, da je tožena stranka dobroveren kupec sporne nepremičnine, pritožba ne izpodbija.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku (pa tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje) ni sporno: - da je tožeča stranka z gospodarsko družbo L. d.d. dne 10. 8. 2004 sklenila prodajno pogodbo za nakup sporne nepremičnine (priloga A2), v kateri sta se pogodbeni stranki posebej dogovorili, da pogodba nadomešča razlastitev. Hkrati sta navedenega dne sklenili tudi odškodninski sporazum (priloga A3). Pogodba ni bila realizirana v zemljiški knjigi in na podlagi te pogodbe tudi ni bila predlagana in tudi ne vknjižena kakšna zaznamba ali predzaznamba v zemljiški knjigi.

- da je gospodarska družba L. d.d. z gospodarsko družbo M. d.d. dne 16. 12. 2004 sklenila kupoprodajno pogodbo (priloga A4), katere predmet prodaje je tudi sporna nepremičnina. V kupoprodajni pogodbi (točka pet pogodbe) je bil kupec seznanjen z vsebino pogodbe med L. d.d. in tožečo stranko glede sporne nepremičnine z zavezo, da dovoli vpis lastninske pravice pri novo nastali sporni parceli na R.S. Navedena pogodba je bila realizirana v zemljiški knjigi in je tako na podlagi te pogodbe v zemljiški knjigi kot lastnik spornih parcel bila vknjižena gospodarska družba M. d.d. - da je gospodarska družba M. d.d. dne 15. 5. 2006 s H.L. d.o.o. - pravnim prednikom tožene stranke, sklenila prodajno pogodbo za sporno nepremičnino (priloga A5). Pogodba se je v zemljiški knjigi realizirala in je tako na podlagi navedene pogodbe zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine postala gospodarske družba H.L. d.o.o. - pravna prednica tožene stranke. V navedeni prodajni pogodbi ni nobenega dogovora oziroma zadržka glede prenosa sporne nepremičnine na kupca.

6. Prvostopno sodišče je zavrnilo zahtevek na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo1. Presodilo je, da je tožena stranka oziroma pravni prednik tožene stranke bil dobroverni kupec sporne nepremičnine, ki se je zanesel na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi česar ne more trpeti škodljivih posledic.

7. Pritožba ima sicer prav, da pogodba med tožečo stranko in gospodarsko družbo L. d.d. z dne 10. 8. 2004 predstavlja pogodbo, ki je nadomestila razlastitveni postopek ter pravnomočno razlastitveno odločbo in sporazum o odškodnini, ki je bil tudi sicer posebej sklenjen. V pogodbi sta pogodbeni stranki namreč izrecno zapisali, da navedena pogodba nadomešča razlastitev (5. alineja 1. člena pogodbe). Po ustaljeni sodni praksi2 gre za pogodbo, ki nadomesti razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo ter sporazum o odškodnini. Lastninska pravica se na nepremičnini, ki je predmet takšne pogodbe, pridobi izvirno (originarno) in tako ima vpis v zemljiško knjigo le deklaratoren pomen. Ali drugače povedano, predmetna pogodba, ki nadomešča sodno odločbo, ima konstitutiven učinek, zato za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini ni potreben vpis v zemljiško knjigo. Tožeča stranka je že z dnem sklenitve navedene pogodbe postala lastnica sporne nepremičnine.

8. Dejstvo pa je, da je vpis v zemljiško knjigo pomemben z vidika publicitete in zato je pomembno, da se tudi lastninska pravica, ki je bila pridobljena s sodno odločbo ali sicer na originaren način oziroma v predmetni zadevi s pogodbo, ki nadomešča sodno odločbo o razlastitvi, čimprej vpiše v zemljiško knjigo. Dokler ni vknjižbe, namreč ostaja v zemljiški knjigi vpisan nepravilen podatek o lastništvu nepremičnine. Tretji, ki se zanašajo na takšno nepravilno zemljiškoknjižno stanje, pa so varovani na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo.

9. Ni sporno, da je M. d.d., ki je predhodno na podlagi prodajne pogodbe z L. d.d. in vpisa v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini, s prodajno pogodbo z dne 15. 5. 2006 sporno nepremičnino prodal pravnemu predniku tožene stranke H.L. d.o.o., ki je tudi poskrbel za vpis lastninske pravice na svoje ime na sporni nepremičnini. Tožeča stranka, ki je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila na originaren način s pogodbo med R.S. in L.N.M. d.d. z dne 10. 8. 2004, ni poskrbela za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime. V pritožbenem postopku tudi ni sporno (pritožba tega ne izpodbija), da je bila tožena stranka oziroma pravni prednik tožene stranke dobroveren kupec sporne nepremičnine.

10. To pa pomeni, da je M. d.d. odsvojil nepremičnino toženi stranki oziroma pravnemu predniku tožene stranke, ki je na podlagi podatkov v zemljiški knjigi mislil, da je M. d.d. pravi lastnik sporne nepremičnine. Tožena stranka oziroma njen pravni prednik pa je kot dobroveren kupec sporne nepremičnine varovan na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo3 in je tako na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico ne glede na dejstvo, da je pred tem na navedeni nepremičnini na že naveden originaren način pridobila lastninsko pravico tožeča stranka. Iz navedenega razloga zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko (ta je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine na podlagi že navedene prodajne pogodbe) na ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik sporne premičnine, ni utemeljen.

11. Po obrazloženem, in ker pritožben sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

1 Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (10. člen SPZ). 2 Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine (1. in 2. člen ZRPPN). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23.člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo njej (51. člen ZRPPN). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pridobite lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek (odločba VS RS II Ips 264/2014). 3 10. člen SPZ, enako 8. člen ZZK-1.