Jedro

Ni točna navedba, da v primeru spora o obligacijski pravici, prizadeta stranka nima nobenega pravnega varstva, če se ji ne omogoči zaznamba spora. Zavarovanje zahtevkov iz obligacijskih razmerjih se lahko doseže z izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba zavrnitve predloga.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zaznambo spora pri nepremičnini parc.št. 72/1.S, v naravi stavbišče s površino 166 m², vpisani v vl.št. 50 k.o. P. kot last D.P. do celote, na podlagi tožbe, ki jo je predlagatelj vpisa vložil pri Okrajnem sodišču v Kopru in teče zadeva pod opr.št. P 1. V tožbi se zahteva izstavitev ustrezne listine za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Ker iz 79.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) izhaja, da dajatvena tožba ni podlaga za dovolitev zaznambe spora, je predlog za takšen vpis zavrnilo.

Zoper sklep se je predlagateljica pritožila. V pritožbi navaja, da je nepremičnino kupila od očeta toženke, da je bila kupoprodajna pogodba podpisana, da pa podpis prodajalca ni bil overjen, da je bila plačana kupnina in da ji je bila nepremičnina prepuščena v posest tako, da je dejansko posel že realiziran. Ker je prodajalec umrl, njegovega podpisa ni bilo mogoče overiti in se pritožnica ni mogla vpisati v zemljiško knjigo. Na podlagi sklepa o dedovanju je nepremičnino podedovala toženka. Notar je toženko pozval k dokončni ureditvi pravnega posla, a se toženka pozivu ni odzvala, zato je potrebna tožba. Predlagateljica ima pravni interes, da se v zvezi s sporom o lastništvu na nepremičnini obvestijo tretje osebe in da se to zaznamuje v zemljiški knjigi. ZZK-1 nudi le omejeno število možnosti, ki bi zavarovale predlagateljičin vrstni red, če bi toženka med pravdo svojo lastninsko pravico odtujila. Predlagateljici odškodnina za škodo, ki bi ji v primeru, če bi prišlo do odtujitve nepremičnine nastala, ne pomeni nič, saj je njen edini cilj, da se vpiše kot lastnica v zemljiški knjigi. Pogoji za izdajo začasne odredbe za prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine še niso podani, zato tega inštituta ne more uporabiti. Prav tako niso podani pogoji za predznambo, saj predlagateljica predznambe ne bi mogla opravičiti v roku. Tudi zemljiškoknjižno dovolilo je nekoliko pomanjkljivo in glede na prakso zemljiškoknjižnih sodišč ni zanesljivo, da bi lahko na podlagi takšnega zemljiškoknjižnega dovolila dosegla vpis. Edino ustrezno varstvo bi ji zato nudila zaznamba spora, če ne bi ZZK-1 nerazumljivo omejeval pridobitve lastninske pravice samo na izvirne načine. ZZK-1 po njenem mnenju neupravičeno razlikuje tožnike glede na način zatrjevane pridobitve lastninske pravice. Če se predlagateljici odvzame možnost varstva z zaznambo spora, ostane brez vsakega varstva. Predlagateljica pa zahteva takojšnje varstvo. Ne sprejema dobesednega razumevanja 79.čl. ZZK-1. Pritožbenemu sodišču predlaga naj razlaga 79.čl. ZZK-1 z namensko in sistemsko razlago in preseže jezikovno razlago ter na ta način ugodi in zaznamuje spor ali pa naj v okviru zakonskih možnosti sproži postopek za presojo ustavnosti ZZK-1 in še posebej njegovega 79.čl., če se ga razume na način, kot je razviden iz izpodbijane odločbe. Če višje sodišče ni pripravljeno sprožiti postopka za presojo ustavnosti spornih določb, naj se pritožnico obvesti, da bo to storila sama.

Pritožba ni utemeljena.

Razlaga izpodbijanega sklepa, da se dovoli zaznamba spora samo na podlagi tožbe, v kateri se uveljavlja stvarnopravni zahtevek (spor o pridobitvi in prenehanju stvarne pravice) in ko se sproži postopek za določitev nujne poti (prisilna stvarna služnost), je pravilna. Določba 79. člena ZZK-1 je jasna in je tudi pritožbeno sodišče ne more razlagati širše in drugače kot je v njej zapisano. Zaznamba spora je ena od vrst zaznamb, ki jo ureja ZZK-1 v členih od 79 do 85. Predmet postopka v sporu, ki se zaznamuje s to vrsto vpisa v zemljiški knjigi, ni obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe (izstavitev zemljiškoknjižne listine). V sporu, ki ga vodi predlagateljica pred pravdnim sodiščem, bo predlagateljica šele pridobila, če bo njenemu zahtevku ugodeno, pravni temelj za pridobitev stvarne pravice. Na podlagi pravnega posla se pridobi lastninska pravica na nepremičnini šele z vpisom v zemljiško knjigo (49.čl. Stvarnopravnega zakonika – SPZ). V zakonu, tako sedanjem, kot v prejšnjem zakonu, pa tudi predpisih, ki so veljali pred tem, je bila prav zato vselej predvidena zaznamba spora samo za izvirne pridobitve stvarne pravice, ne pa tudi za izvedene, saj pri obligacijskih zahtevkih ne gre za spore o knjižni pravici.

Tudi z očitkom o neskladju določbe ZZK-1 z ustavo, pritožbeno sodišče ne soglaša. Ni točna navedba, da v primeru spora o obligacijski pravici, prizadeta stranka nima nobenega pravnega varstva, če se ji ne omogoči zaznamba spora. Zavarovanje zahtevkov iz obligacijskih razmerjih se lahko doseže z izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve. Držijo pritožbene navedbe, da je v postopku izdaje začasne odredbe treba izkazati še dodatne pogoje, ker mora biti izkazano, da obstoji utemeljena nevarnost, da bo brez izdane začasne odredbe onemogočena ali znatno otežena uresničitev tožbenega zahtevka. Če te nevarnosti še ni, kot navaja v pritožbi, varstva, ki ga zahteva, ne potrebuje. Če pa mora svoj položaj zavarovati, ker obstoji nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ji veljavna zakonodaja daje sredstvo zavarovanja pred razpolagalnimi dejanji knjižnega lastnika. Učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve iz 99.čl. ZZK-1 so podobni učinkom zaznambe spora. Razlika je le v tem, da mora stranka obligacijskega razmerja poskrbeti za izdajo začasne odredbe v matičnem postopku (pravdnem), ali še pred vložitvijo tožbe v izvršilnem postopku (člen 267 Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), kar je logično, saj takšna stranka še nima knjižne pravice. Začasno odredbo zemljiškoknjižno sodišče še pred pravnomočnostjo sklepa po uradni dolžnosti vpiše (98. člen ZZK-1) in s tem nastopi ovira za nadaljnje vpise, ki so predlagani po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi razpolaganja. S tem vpisom je zavarovan vrstni red vknjižbe takšne stranke.

Ker torej pritožbeno sodišče v konkretni zadevi ni ugotovilo niti kakšne kršitve postopka, niti zmotne uporabe materialnega prava, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odločilo, da se izbriše zavrnitev predloga (4.odst. 161.čl. ZZK-1).