Jedro

Če zahteva uporabnino za stanovanje lastnik tega stanovanja, je treba njegov zahtevek presojati po določbah 2. odst. 96. čl. Stvarnopravnega zakonika; če tožnik ni lastnik, pa lahko zahteva uporabnino po 198. čl. Obligacijskega zakonika v zvezi s 190. čl. istega zakona. Pravna podlaga: 92. čl. in 1. in 2. odst. 96. čl. Stvarnopravnega zakonika, 190. in 198. čl. Obligacijskega zakonika.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da mora toženec tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od zneska 447.439,00 SIT od 21.1.2004 dalje, višji obrestni zahtevek pa se zavrne.

V preostalem se pritožba toženca zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 43.382,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženca zavezalo, da mora tožeči stranki plačati 447.439,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi; navedeni znesek predstavlja uporabnino za stanovanje št. 26 v Ljubljani, N.5 za obdobje od januarja 2000 do decembra 2003 in ga sestavlja vsota neprofitnih najemnin za to stanovanje za vsak posamezen mesec znotraj navedenega časovnega obdobja. Poleg tega je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženec plačati tudi zakonske zamudne obresti in sicer od vsakega mesečnega zneska neprofitne najemnine, katere ekvivalent predstavlja uporabnino, za čas od zapadlosti (ki je po tožbenih trditvah

15. dne v mesecu za tekoči mesec, razen nekaj izjem, ko je zapadost nastopila med 16. in 18. dnem v mesecu) ter ji povrniti 46.200,00 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dneva izdaje sodbe prve stopnje do plačila.

Toženec zamudno sodbo izpodbija iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožba glede višine uporabnine za posamezne mesece nesklepčna, saj v njej ni navedeno, kako je tožeča stranka posamezne zneske, ki jih vtožuje, izračunala, prav tako pa tožbi ni priložena nobena listina, ki bi takšen izračun prikazovala. Zgolj senam odprtih postavk javnega stanovanjskega sklada MOL z dne 22.12.2003 ne zadošča. Iz razpredelnice odprtih postavk namreč ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. V okvir trditvene podlage, ki opredeljuje sklepčnost tožbe, pa sodi tudi navajanje dejstev, ki izkazujejo izračun višine vsakokratnega zneska najemnine oz. uporabnine. Zato je izpodbijana sodba izdana v nasprotju z določbami, ki urejajo zamudno sodbo in sicer v nasprotju z določbama 3. in 4. tč. 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP); zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, zaradi katere pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP je podan, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave ali sodbo na podlagi odpovedi. Pogoje za izdajo zamudne sodbe določa ZPP v 318. členu. Tako je v 1. odst. tega člena določeno, da izda sodišče, če tožena stranka v roku iz 277. čl. istega zakona ne odgovori na tožbo, sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor; 2) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP); 3) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in 4) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Toženec v pritožbi uveljavlja, da ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe, ker da tožba ni bila sklepčna. Takšna pritožbena trditev pa je po oceni sodišča druge stopnje le delno utemeljena. Tožba je sklepčna takrat, ko utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Ta pogoj za izdajo zamudne sodbe je torej urejen v 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP. Tožeča stranka je v tožbi zatrdila, da je lastnica spornega stanovanja, da je v njem od januarja 2000 do decembra 2003 živel toženec, ne da bi zanj sklenil najemno pogodbo, da zanj ni plačeval uporabnine, pri tem pa je zahtevala, naj ji kot uporabnino plača toliko, kot bi za to obdobje znašala neprofitna najemnina, ki jo je navedla za vsak mesec posebej na podlagi izpisa odprtih postavk javnega stanovanjskega sklada MOL na dan 22.12.2003. Tožena stranka trditve o nesklepčnosti tožbe argumentira z okoliščino, da tožeča stranka ni pojasnila in z listinami izkazala, kako je izračunala višino uporabnine.

Iz takih pritožbenih trditev je mogoče razumeti, da temelja ne osporava. Ta pa je tudi po mnenju sodišča druge stopnje, ki na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), podan in sicer tako po določbah 198. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS št. 83/2001, v nadaljevanju OZ), na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, kot tudi na podlagi določb 2. odst. 96. čl. Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), ki ga je treba po oceni sodišča druge stopnje uporabiti prvenstveno, ko tožnik uporabnino zahteva na podlagi svoje lastninske pravice. Po določbah 1. odst. 92. čl. SPZ namreč lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri tem pa mu je po 1. in 2. odst. 96. čl. istega zakona tisti posestnik, ki je nedobroveren, dolžan vrniti vse plodove stvari oz. vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil ali uničil, kot tudi vrednost plodov, ki jih ni obral. V primeru, ko je stvar, ki je objekt lastninske pravice, stanovanje, so njeni plodovi civilni in jih predstavlja uporabnina. V primerih, ko tožnik varstva ne zahteva na podlagi lastninske pravice oz. ga ne izvaja iz nje, pa zahtevka na plačilo uporabnine ni mogoče graditi na stvarnopravnih, ampak na obligacijskih predpisih, ki jih je uporabilo tudi sodišče prve stopnje (na primer imetnik služnostne pravice brezplačnega stanovanja zoper tistega, ki se je v to stanovanje protipravno vselil in podobno).

Trditev, koliko bi za sporno stanovanje po posameznih mesecih znašala neprofitna najemnina, je dejanska trditev.

Sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe pravilnosti dejanskih tožbenih trditev ne preverja. Zamudna sodba namreč temelji na tezi, da toženec priznava tožnikove dejanske tožbene trditve, od te teze pa sodišče lahko odstopi samo, če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP). V konkretnem primeru takšnega nasprotja ni bilo: tožeča stranka je postavila trditev o višini neprofitne najemnine za sporno stanovanje po podatkih javnega stanovanjskega sklada MOL, v dokaz te svoje trditve pa je kot dokaz priložila izpis odprtih postavk istega sklada na dan 22.12.2003. Odločitev sodišča prve stopnje o podlagi tožbenega zahtevka in o višini glavnice je torej proceso in materialnopravno pravilna. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP).

Pač pa je spremenilo (tj. zaradi nesklepčnosti v tem delu -

4. odst. 318. čl. ZPP) odločitev o pričetku teka zakonskih zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje jih je tožeči stranki priznalo od vsakega meseca, v katerem je toženec uporabljal njeno stanovanje, pa zaradi tega zanj ni prejela najemnine, pa vse do plačila. Pri tem v tožbi ni zatrdila, da bi toženca v spornem obdobju vsak mesec pozvala k plačilu uporabnine, kot tudi ne, da bi to sploh kdaj storila pred vložitvijo tožbe. Po določbah 1. odst. 299. čl. OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je dololčen za izpolnitev. Tožeča stranka je v tožbi pojasnila, da najemna pogodba s tožencem ni bila sklenjena in ni zatrdila, da bi obstajala kakšna druga pravna podlaga za uporabo stanovanja, v kateri bi bilo določeno, kdaj in koliko uporabnine mora toženec plačevati. Ker torej ni trditev o tem, da toženec ni izpolnil obveznosti v roku, določenem za izpolnitev, je treba uporabiti določbe 2. odst. 299. čl. OZ, po katerih pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ker tožbene trditve ne dopuščajo drugačnega zaključka od tega, da je bil toženec k plačilu prvikrat pozvan z vložitvijo tožbe, je po zadnje citirani zakonski določbi s tem dnem toženec prišel v zamudo in ga le od takrat dalje lahko doleti sankcija za zamudo v obliki zamudnih obresti. Zato je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava obrestni zahtevek spremenilo, kot je razvidno iz izreka sodbe.

Ker je tožena stranka delno uspela s svojo pritožbo, njen uspeh pa po oceni sodišča druge stopnje znaša polovico, je upravičena do takšnega deleža stroškov, ki jih je utrpela v pritožbenem postopku in jih je sodišče druge stopnje v okviru priglašenega in po kriteriju njihove potrebnosti odmerilo po veljavni Odvetniški in Taksni tarifi. Tako je tožencu priznalo stroške zastopanja in sicer nagrado odvetniku za sestavo pritožbe (ne pa tudi za konferenco s stranko, ker je to opravilo zajeto v tarifi za sestavo pritožbe, v zvezi s katero je bila opravljena konferenca), za poročilo stranki in 20 % davek na dodano vrednost na odvetniške storitve; poleg tega je toženi stranki priznalo stroške za plačilo sodne takse za pritožbo in 2 % (od uveljavljanih 20 %) za materialne stroške. Sorazmerno s toženčevim uspehom v pritožbenem postopku je polovico tako dobljenega zneska naložilo v plačilo tožeči stranki. V celoti pa je obdržalo v veljavi stroškovno odločitev prvostopnega sodišča, saj zaradi tistega dela obrestnega zahtevka, ki po prej navedenem stališču pritožbenega sodišča ni bil utemeljen, nobeni od pravdnih strank niso nastali posebni stroški postopka (2. odst. 165. čl. ZPP).