Jedro

Z izbrisom vpisanega varstvenega ukrepa v vozniškem dovoljenju storilec onemogoči uradni osebi, kateri predloži takšno dovoljenje, da bi ugotovila, ali obtoženec sme voziti motorno vozilo oziroma ali mu je izrečena prepoved vožnje za določen čas.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženega B. B. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 10.000,00 tolarjev.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja po čl. 186/III in I KZ RS. Po čl. 52 KZ SFRJ v zvezi s čl. 4 Ustavnega zakona RS je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba, s katero mu je bila po čl. 186/III KZ RS določena kazen štirih mesecev zapora, ki se ne bo izvršila, če obtoženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po čl. 69 KZ SFRJ v zvezi s čl. 4 Ustavnega zakona RS se obtožencu vzame vozniško dovoljenje št. 132455, ki je bilo uporabljeno za kaznivo dejanje. Obtožencu je naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

Proti tej sodbi se pritožuje obtoženčev zagovornik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po določbah ZKP ter predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženec oprosti obtožbe oziroma da se sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

V izpodbijani sodbi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Pritožnik sicer ne pove, v čem naj bi bila ta kršitev, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo niti tistih kršitev, glede katerih mora vsako izpodbijano sodbo preizkusiti po uradni dolžnosti.

Dejansko stanje je prav in popolno ugotovljeno. Nobenega dvoma ni, da je obtoženec navedenega dne ob kontroli prometa predložil svoje vozniško dovoljenje, v katerem pa je bil na zadnji strani izbrisan vpis varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju od 1.8.1988 do 1.11.1988. Pritožnik meni, da v obravnavanem primeru niso podani vsi znaki kaznivega dejanja, katerega je bil obtoženec spoznan za krivega, ker da je bil na vozniškem dovoljenju predrugačen tisti del, na katerem je bil izbrisan varstveni ukrep, ki zaradi poteka roka ni bil več pravno pomembno dejstvo. S takšno oceno se ni mogoče strinjati. Uradna oseba, kateri je obtoženec predložil vozniško dovoljenje, ima pravico in dolžnost, da preveri, če je morda vozniku izrečen varstveni ukrep, tega pa policist ni mogel preveriti, ker je bilo besedilo o varstvenem ukrepu zbrisano, ne glede na to, da je rok trajanja varstvenega ukrepa že potekel. Na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, so bile tudi določbe kazenskega zakona pravilno uporabljene.

Obtožencu je bila izrečena tudi primerna kazenska sankcija, to je pogojna obsodba. V pogojni obsodbi določena kazen štiri mesece zapora je primerna teži kaznivega dejanja, odmaknjenosti, pa tudi okoliščini, da obtoženec dosedaj še ni bil kaznovan. Preizkusna doba enega leta pa je najkrajša, ki jo je mogoče po zakonu določiti.

Glede na vse navedeno je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na določilih čl. 98/I in 101 ZKP.