Jedro

O ustalitvi pristojnosti je mogoče govoriti le tedaj, ko je bilo sodišče ob začetku postopka pristojno glede na navezne okoliščine, po katerih se določa pristojnost, pa so se te okoliščine med postopkom spremenile. V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je bila primarna navezna okoliščina znana že od izdaje plačilnega naloga.

Ker Zakon o prekrških (ZP-1) ne vsebuje določbe o tem, do kdaj lahko stranka ugovarja krajevni pristojnosti sodišča, je glede tega vprašanja po tretjem odstavku 59. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1 in v zvezi s 441. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) potrebno smiselno uporabiti določbe o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem. Stranka na navedeni pravni podlagi lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti do začetka naroka.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

Obrazložitev

A.

1.Prekrškovni organ Specializirana enota avtocestne policije Koper je zoper kršitelja A. A. izdal plačilni nalog zaradi prekrškov po petem odstavku 79. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in šestem odstavku 25. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1). Izrečena mu je bila globa 540,00 EUR.

2.Zagovornica kršitelja, odvetnica Polona Čarman iz Ljubljane, je zoper navedeni plačilni nalog vložila zahtevo za sodno varstvo. Prekrškovni organ je zahtevo za sodno varstvo posredoval v odločitev Okrajnemu sodišču v Celju, ki je z odredbo z dne 15. 1. 2024 razpisalo narok za zaslišanje. Zagovornica je 1. 2. 2024 ugovarjala krajevno nepristojnost, Okrajno sodišče v Celju pa je razpisani narok preklicalo in s sklepom ZSV 547/2022 z dne 12. 2. 2024 zahtevo za sodno varstvo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru. Okrajno sodišče v Kopru se je s sklepom ZSV 82/2024 z dne 14. 3. 2024 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Postojni.

3.Okrajno sodišče v Postojni je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti in predlagalo, naj Vrhovno sodišče odloči, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju. Nosilni argument predloga je, da se je z razpisom naroka za zaslišanje pristojnost Okrajnega sodišča v Celju ustalila (perpetuatio fori), saj se ob smiselni uporabi drugega odstavka 436. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) sodišče z razpisom naroka ne more več izreči za krajevno nepristojno.

B.

4.O sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloči skupno neposredno višje sodišče (prvi odstavek 83. člena ZP-1). Ker Okrajno sodišče v Celju spada v območje Višjega sodišča v Celju, Okrajno sodišče v Postojni pa v območje Višjega sodišča v Kopru, mora o sporu o pristojnosti odločiti Vrhovno sodišče kot skupno neposredno višje sodišče.

5.Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. V rednem sodnem postopku je po prvem odstavku 77. člena ZP-1 za prekršek pristojno sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen (forum loci delicti commissi).

6.O ustalitvi pristojnosti je mogoče govoriti le tedaj, ko je bilo sodišče ob začetku postopka pristojno glede na navezne okoliščine, po katerih se določa pristojnost, pa so se te okoliščine med postopkom spremenile. V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je bila primarna navezna okoliščina znana že od izdaje plačilnega naloga, iz katerega je mogoče ugotoviti, da se kraj storitve prekrška (avtocesta A1, odsek 60, 6000 m) nahaja v katastrski občini Artviže in s tem na območju Okrajnega sodišča v Sežani.1 Okrajno sodišče v Celju zato ni bilo krajevno pristojno za odločanje o zadevi, posledično pa tudi ni moglo priti do ustalitve krajevne pristojnosti.

7.Vprašanje, ki ga odpira predlog, se torej ne nanaša na ustalitev pristojnosti, pač pa na časovne omejitve, znotraj katerih se sodišče lahko po uradni dolžnosti (prvi odstavek 82. člena ZP-1) izreče za krajevno nepristojno. Izrecne določbe o tem ZP-1 ne vsebuje. Po tretjem odstavku 59. člena ZP-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena s procesnimi določbami o postopku z zahtevo za sodno varstvo, smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. Vrhovno sodišče je že presodilo, da je to določbo potrebno razumeti tako, da zajema tudi uporabo drugih določb rednega postopka, ki se po vsebini in smislu navezujejo tudi na pritožbeni postopek oziroma katerih učinek se po njihovi naravi razteza na pritožbeni postopek kot del rednega sodnega postopka. To pomeni, da v postopku z zahtevo za sodno varstvo velja tudi določba prvega odstavka 67. člena ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb ZKP o glavni obravnavi v skrajšanem postopku in določb ZKP glede prenosa krajevne pristojnosti. V skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem se preizkus krajevne pristojnosti opravi takoj po prejemu obtožnega predloga ali zasebne tožbe (prvi odstavek 435. člena ZKP). Ko je razpisana glavna obravnava, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno (drugi odstavek 436. člena ZKP). To pomeni, da je po tretjem odstavku 59. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1 in drugim odstavkom 436. člena ZKP tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen.2

8.Vendar je v obravnavani zadevi iz podatkov spisa razvidno, da Okrajno sodišče v Celju sklepa, s katerim je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru, ni izdalo po uradni dolžnosti, kot se zatrjuje v predlogu za odločitev o kompetenčnem sporu, pač pa je po vsebini z njim odločilo o ugovoru krajevne nepristojnosti, ki ga je podala kršiteljeva zagovornica (list. št. 16). Ker ZP-1 ne vsebuje določbe o tem, do kdaj lahko stranka ugovarja krajevni pristojnosti sodišča, je glede tega vprašanja po tretjem odstavku 59. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1 in v zvezi s 441. členom ZKP potrebno smiselno uporabiti določbe o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem. Stranka na navedeni pravni podlagi lahko poda ugovor krajevne nepristojnosti do začetka naroka. Zagovornica je ugovor krajevne nepristojnosti podala pred začetkom naroka, ki je bil preklican, zato je ugovor podala pravočasno. Okrajno sodišče v Celju se je zato utemeljeno izreklo za krajevno nepristojno.

9.Okrajno sodišče v Sežani, na katerega območju naj bi bil storjen prekršek, ne rešuje prekrškovnih zadev, pač pa je po Letnem razporedu Okrajnega sodišča v Postojni, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Kopru, na Okrajnem sodišču v Postojni za prekrškovne zadeve organiziran enoten oddelek za celotno okrožje, v katerega spada tudi Okrajno sodišče v Sežani.

C.

10.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za postopek v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

-------------------------------

1 Ob upoštevanju dejstva, da uredba o določitvi katastrskih občin, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, relevantne za določitev krajevne pristojnosti okrajnih sodišč po 114. členu Zakona o sodiščih (ZS), še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (Ur. l. SRS, št. 28/80). Glede določanja krajevne pristojnosti okrajnih sodišč gl. tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I R 18/2024 z dne 7. 3. 2024. 2 Gl. npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I Kr 23/2017 z dne 6. 7. 2017, I Kr 13/2009 z dne 17. 3. 2009 in druge. Prim. tudi P. Čas in N. Orel: 82. člen, v: Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem (ur. P. Čas et al.), Lexpera, Ljubljana 2018, str. 592-593. 3 Prim. P. Čas in N. Orel: navedeno delo, str. 593.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 59, 59/3, 67, 67/1

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 441

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.