Jedro

Ker prodajalčeva kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, je treba v nadaljevanju upoštevati tudi določbo prvega odstavka 18. člena ZKZ, ki določa pogoje za delitev zaščitene kmetije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Murska Sobota je z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi parc. št. 19 v izmeri 72 a 36 m2, parc. št. 617 v izmeri 44a, 32 m2, del parc. št. 164/1 v izmeri 4ha, 74a, 91m2, vse k.o...., delež do 6966/274004 parc. št. 786 v izmeri 11ha, 42, 31m2, parc. št. 761 v izmeri 10a, 25m2, parc. št. 762 v izmeri 8ha, 79a, 87m2, parc. št. 764 v izmeri 22a, 85m2, parc. št. 787 v izmeri 6ha, 84a, 76m2, vse k.o. ..., parc. št. 211 v izmeri 76a, 94m2, parc. št. 689 v izmeri 1ha, 32a, 11m2, obe k.o...., parc. št. 616 v izmeri 4a, 51m2 in parc. št. 615 v izmeri 49a, 74m2 obe k.o...., parc. št. 323 v izmeri 43a, 82m2, k.o. ..., po sklenjenem notarskem zapisu prodajne pogodbe z dne 8. 4. 2015, med A.A. kot prodajalcem ter B.B. kot kupcem in odločila, da se ne odobri pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi med A.A. kot prodajalcem ter C.C. kot kupcem; med A.A. kot prodajalcem ter D.D. kot kupcem ter med A.A. kot prodajalcem ter E.E. kot kupcem. V 5. točki izreka je odločila, da se pri nepremičninah predmet odobritve pravnega posla izreka prvostopenjske odločbe v zemljiški knjigi izvede izbris zaznambe zaščitene kmetije A.A., ki je bila vpisana na podlagi pravnomočne odločbe UE Murska Sobota, št. 330-3118/2014-6 (0414) z dne 24. 6. 2014. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo C.C. in E.E. zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožnik C.C. v tožbi obširno povzema pravne podlage na katerih temelji izpodbijana odločitev in kot zmotno šteje ugotovitev upravnega organa, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za odločitev na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ. Kot pravno in dejansko zmoten ocenjuje zaključek upravnega organa prve stopnje, da naj bi imeli v obravnavani zadevi vsi prejemniki ponudbe predkupno pravico enako vrstnega reda, saj je to v nasprotju z listinsko dokumentacijo. Kupec B.B. namreč ni izenačen oziroma nima predkupne pravice enakega vrstnega reda. Pravni posel bi moral biti odobren med prodajalcem in tožnikom, kot kupcem, saj tožnik uveljavlja predkupno pravico kot solastnik zemljišč v k.o. ..., kot kmet, katerega zemljišča, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj ter kot drug kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni, edino ali glavno dejavnost. Upravni organ je spregledal tudi, da ima tožnik višji solastni delež na nepremičninah, ki se nahajajo v k.o. ..., kot kupcem, in prav tako zanemaril, da B.B. ni kmet mejaš, ker njegove nepremičnine ne mejijo na prodajajo zemljišče. Tožnik izpolnjuje tudi vse nadaljnje pogoje, ki se zahtevajo za pridobitev statusa kmeta v smislu 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ, o čemer je že predložil dokazila. Odločitev upravnega organa je arbitrarna in samovoljna. Iz že navedenih vsebinskih razlogov tožnik izrecno prereka tudi notarski zapis prodajne pogodbe št. SV 309/15 z dne 8. 4. 2015. Ker torej ostali ponudniki niso bili izenačeni s tožnikom, odločitev po določbi 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ ni bila dopustna. Opominja tudi, da je predmet notarske pogodbe tudi parc. št. 615/0, parc. št. 616/0 in parc. št. 164/3, ki v izpodbijani odločbi niso zajete, kar vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.

4. Sodišču predlaga, da po izvedbi ustne obravnave in izvedbi predlaganih dokazov odločbo prvostopenjskega organa v 1. točki spremeni tako, da odobri pravni posel med prodajalcem in tožnikom kot kupcem in predlaga povrnitev stroškov postopka oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje upravnemu organu prve stopnje.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravnem spise in v odgovoru na tožbo sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Stranka z interesom v tem upravnem sporu E.E. je sodišču sporočil, da je tudi sam vložil tožbo zoper izpodbijani upravni akt. K I. točki izreka:

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

8. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev temelji na nesporni ugotovitvi, da je bila ponudba za prodajo zemljišč (kot celote), na oglasni deski UE Murska Sobota objavljena 23. 1. 2015, rok za sprejem ponudbe pa je potekel 22. 2. 2015 in da so vsi sprejemniki ponudbe le to sprejeli v roku, torej so bili izpolnjeni pogoji za nadaljnje odločanje upravnega organa v postopku odobritve pravnega posla.

9. Sodišče kot pravilno in skladno z določbami Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev šteje ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa, da prodajalčeva kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, kar pomeni, da je treba v nadaljevanju upoštevati tudi določbo prvega odstavka 18. člena ZKZ, ki določa pogoje za delitev zaščitene kmetije. V obravnavanem primeru, ko med strankami podatek podprt z listinami priloženega upravnega spisa, da je B.B. lastnik oziroma solastnik kmetije v velikosti 66,2 ha kmetijskih zemljišč in gozdov ni sporen, sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo, da je izpolnjen nadaljnji pogoj za delitev zaščitene kmetije iz 2. alinee prvega odstavka 18. člena ZKZ.

10. V nadaljevanju sodišče ugotavlja tudi, da so sprejemniki ponudbe vlogo za odobritev pravnega posla podali v zakonitem roku iz prvega odstavka 20. člena ZKZ in da je bila 18. 6. 2015 opravljena ustna obravnava, izpodbijana odločitev pa temelji na ugotovitvi, da tožnik, B.B. ter D.D. izpolnjujejo pogoj iz 1.točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, saj so vsi solastniki nepremičnin parc. št. 786, 761, 762, 764, 787, vse k.o..... ZKZ v navedeni zakonski določbi določa, da pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po v tem členu določenem vrstnem redu. Slednji na prvo mesto med predkupnimi upravičenci postavlja solastnika. Iz določb 23. člena ZKZ pravilo, kako reševati primere, ko si konkurirata na prvem mestu prednostnega vrstnega reda (1. točka prvega odstavka 23. člena) dva ali več solastnikov, ali drugih predkupnih upravičencev enakega reda ne izhaja, zato je po presoji sodišča v takem primeru prodajalec, po analogiji z določbo četrtega odstavka 23. člena ZKZ, pri izbiri kupca prost. Sodišče iz navedenega razloga, ker torej ZKZ zahteva uveljavljanje predkupne pravice po vrstnem redu določenem v zakonu in ne določa, da je prednostni vrstni red odvisen od morebitnega ugotavljanja ali so izpolnjeni pogoji po več točkah prednostnega vrstnega reda iz 23. člena ZKZ, zavrača tožbeni ugovor nepravilne uporabe določbe 23. člena ZKZ.

11. Kot neutemeljenega sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da so predmet notarske pogodbe tudi parc. št. 615/0, parc. št. 616/0 in parc. št. 164/3, ki v izpodbijani odločbi niso zajete. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča, št. 3501-04/2015 z dne 8. 1. 2015, ki ga je izdala Občina Cankova namreč izhaja, da so navedena zemljišča po namenski rabi opredeljena kot stavbna zemljišča, kar pomeni, tako kot je tožniku že pojasnila tožena stranka, da navedena zemljišča niso mogla biti predmet odločanja po določbah ZKZ.

12. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

13. Sodišče je odločitev sprejelo na seji in ni opravilo predlagane obravnave. V 59. členu ZUS-1 je namreč določeno, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ne glede na to pa lahko odloči brez glavne obravnave tudi v primerih iz drugega odstavka 59. člena ZUS-1, med drugim tudi, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z ZUS-1 sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (2. alinea drugega odstavka 59. člena). V obravnavanem primeru je sodišče moralo presoditi ali so izpolnjeni zakonski pogoji za odobritev pravnega posla po določbah ZKZ, zato je glede na določbo 2. alinee drugega odstavka 59. člena odločitev sprejelo na seji.

K II. točki izreka:

14. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.