Up-353/00

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., B. B. iz Z. Z. in dr. C. C. iz V. na seji senata dne 29. maja 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in dr. C. C. zoper Odlok o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/00) in zoper ravnanje Državnega zbora se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniki so v ustavni pritožbi in njenih dopolnitvah navedli, da je Državni zbor kršil njihove ustavne pravice, ki jim gredo po 23. členu (pravica do sodnega varstva), 43. členu (volilna pravica) in 44. členu Ustave (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev). Kot akte, s katerimi so bile kršene njihove človekove pravice navajajo Ustavni Zakon o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/00 - v nadaljevanju UZ80), Odlok o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju ODUZ80) in ravnanje Državnega zbora, ki je bilo v tem, da ni sprejel ustreznih predpisov, s katerimi bi uredil volilni sistem skladno z odločitvijo, sprejeto na referendumu v decembru 1996, da ni ravnal po odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-12/97 z dne 8. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 82/98 in OdlUS VII, 180) in da ni z zakonom uredil roka, v katerem lahko poslanci zahtevajo ustavnorevizijski referendum (obstajala naj bi pravna praznina v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. - v nadaljevanju ZRLI).

2.Prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

3.UZ80 ni posamičen akt, zoper katerega bi bila dovoljena ustavna pritožba. Mnenje pritožnikov, da učinkuje kot posamični generalni akt, je zgrešeno. UZ80 je po svoji vsebini akt ustavnopravnega ranga, saj dopolnjuje Ustavo (akt o spremembi Ustave, 169. člen Ustave), v izvedbenem delu pa zagotavlja prehod k uporabi dopolnjenih določb (drugi odstavek 174. člena Ustave). V hierarhiji splošnih in abstraktnih pravnih aktov je Ustava najvišji akt, s katerim morajo biti vsi splošni in posamični akti skladni (153. člen Ustave).

4.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-214/00 z dne 14. 9. 2000 (ki je priložen) sprejelo stališče, da je ODUZ80 posamičen akt. Vendar gre po vsebini za procesni akt, ki ga sprejme Državni zbor in s katerim se razglasi (objavi), da je bila Ustava ali njena sprememba sprejeta. Sprememba Ustave začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru. Akt razglasitve spremembe Ustave le ugotavlja dejstvo, da je bila Ustava ali njena sprememba sprejeta in ne predstavlja akta odločanja o pravicah in obveznostih pravnih ali fizičnih oseb. Čeprav gre za posamičen akt, ne gre za akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.

5.Očitana ravnanja Državnega zbora (opustitve zakonodajnega urejanja, neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča, ki nalaga uskladitev neustavnih zakonskih norm z Ustavo) spadajo v njegovo zakonodajno pristojnost (funkcijo). Zakone sprejema Državni zbor v večfaznem postopku po določbah poslovnika, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev (89. in 94. člen Ustave). Po mnenju pritožnikov naj bi opustitev sprejema nekega zakona ali nesprejem nekega zakona ali celo odprava neke pravne praznine, ki jo pritožniki zatrjujejo v vlogi, pomenila poseg v njihove ustavne pravice in zato naj bi bila zoper taka ravnanja dopustna ustavna pritožba. Zakonodajalec lahko res pripelje s svojim ravnanjem ali opustitvijo ravnanja (sprejemanjem ali zavračanjem sprejema ali enostavno z zavlačevanjem sprejema nekega zakona) do stanja, v katerem so lahko določena družbena razmerja neurejena ali pomankljivo urejena ali celo neustavno urejena, vendar takšno ravnanje zakonodajalca samo po sebi ne pomeni akta, ki bi ga bilo možno izpodbijati z ustavno pritožbo. Akt, ki je rezultat zakonodajne funkcije, je splošni in abstraktni akt - zakon ali drug predpis. Zakone oziroma druge splošne akte Državnega zbora pa je možno izpodbijati le z zahtevo oziroma pobudo za presojo njihove ustavnosti oziroma zakonitosti, v postopku ustavne pritožbe pa le ob izpolnitvi pogojev iz drugega odstavka 59. člena ZUstS. Posamezne odločitve ali opustitve Državnega zbora v zakonodajnem postopku ali sploh opustitev zakonodajnega postopka niso akti, ki bi jih bilo možno izpodbijati z ustavno pritožbo, razen če ni to z zakonom posebej določeno, kar pa v konkretni zadevi ni slučaj.

6.Ker pritožniki ne izpodbijajo posamičnih aktov, zoper katere je dopustna ustavna pritožba (prvi odstavek 50. člena ZUstS), je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan