Jedro

Za vložitev ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik, ki sam krije svoje pritožbene stroške, mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa upnikoma povrniti 246,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka) in odločilo, da je dolžnik dolžan upnikoma v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 246,38 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnik se je pravočasno pritožil zoper sklep brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je bil dogovor med izvršiteljem A. Š. in odvetnico S. P. takšen, da se A. Š. po uspešni izterjavi izplačajo vsi stroški, ki so ob izterjavi nastali, v nasprotnem primeru nima dolžnik do izvršitelja nobenih obveznosti. Izpostavlja, da se rubež pri velikih strankah sploh ni opravil, čeprav so bila izdana poročila o rubežu. Navaja še seznam dolžnikov (Đ. M., M. Z., S. I., L. V., A. P., T. K. in Z. J.), pri katerih rubež ni bil opravljen, so pa bila izdana poročila in računi. Pri vseh dolžnikih je bil na dan rubeža ob napovedani uri prisoten ustanovitelj dolžnika B. K., vendar se rubež zaradi odsotnosti izvršitelja ni opravil. Da rubež ni bil opravljen je izvedel tudi od S. T., A. L., Z. Z. in M. B. Trdi, da se je po neopravičeno izdanih računih vedno posvetoval z odvetnico P., katera mu je svetovala, da računov ne plača do zaključka izterjave, ker je tak dogovor. Za izdane račune nikoli ni prejel opominov, kar kaže na to, da se je A. Š. dogovora držal, konflikti so se pričeli po njegovi smrti, ker se nekdo namerava neopravičeno okoristiti. Vse stvari so se reševale brez navzočnosti zastopnika dolžnika, nihče ga ni vabil k sodelovanju. Od določenih dolžnikov je izvršitelj prevzel dolg sam in ga obdržal. Enake dokaze je navedel že v prvem ugovoru, pa v sklepu ni omenjene niti besede o tem. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo pa zavrne.

3. Upnika sta v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam, se zavzemala za zavrnitev pritožbe in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je bil nad dolžnikom 21. 7. 2020 začet stečajni postopek. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred začetkom stečajnega postopka in je bila tudi pritožba vložena in vročena nasprotni stranki pred začetkom stečajnega postopka, je sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izdalo ta sklep.1

6. Pri presoji ugovora se upoštevajo zgolj navedbe in dokazi, ki jih je dolžnik podal v ugovoru, upnik pa v odgovoru na ugovor. Navedbe in dokazi, ki jih stranka poda v kasnejših vlogah, se zato lahko upoštevajo le pod pogojem, da stranka hkrati izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v ugovoru oziroma odgovoru na ugovor. Ker dolžnik v pritožbi ni izkazal upravičenih razlogov, čemu šele prvič v pritožbi navaja, da za izdane račune nikoli ni prejel opominov in podaja seznam dolžnikov, pri katerih rubeža izvršitelj ni opravil, kljub temu da je izdal račune in poročila, tega pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

7. Pritožbeno izpodbijana je odločitev o zavrnitvi (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi. V konkretni zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi dokončnih obračunov izvršitelja za plačilo dela in stroškov izvršitelja, ki skladno z drugim odstavkom 38.c člena ZIZ predstavljajo izvršilni naslov. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo, v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

8. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik v ugovoru kot razlog, s katerim je nasprotoval dovoljeni izvršbi, uveljavljal z izvršiteljem A. Š. sklenjen dogovor o odlogu plačila zneskov po obračunih izvršitelja za čas, ki do vložitve predloga za izvršbo še ni potekel. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da že iz samih trditev v ugovoru izhaja, da je dogovor z izvršiteljem sklenila odvetnica S. P.. Pravilna je zato tudi presoja, da bi imel takšen dogovor, v kolikor je bil resnično sklenjen, pravne učinke zgolj med strankama takšnega dogovora (torej med imenovano odvetnico in izvršiteljem A. Š.) in da se dolžnik, ker ni bil stranka tega dogovora, s sklicevanjem nanj ne more razbremeniti zakonske obveznosti povrniti izvršitelju njegove stroške, ki izhajajo iz dokončnih obračunov.

9. Kot je tudi pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, dolžnik svojega zaslišanja v ugovoru sploh ni predlagal, zato v pritožbi neutemeljeno smiselno izpostavlja, da bi ga sodišče prve stopnje zaradi razjasnitve dejanskega stanja moralo zaslišati.

10. Sodišče druge stopnje pa še dodaja, da je izvršilno sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti ne more presojati, kar je tudi že pojasnilo sodišče prve stopnje. V ugovornem postopku je zato dopustno uveljavljati le tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so nastopila po izvršljivosti odločbe, na podlagi katere se predlaga izvršba. V konkretnem primeru je v ugovoru torej dopustno uveljavljati le tista dejstva, ki so nastopila po dokončnosti obračunov izvršitelja. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dolžnik v ugovoru niti ni navedel, kdaj naj bi bil dogovor med odvetnico in izvršiteljem sploh sklenjen. Dolžnik po povedanem torej v ugovoru niti ni izkazal, da uveljavlja dejstvo, ki je nastopilo po dokončnosti obračunov izvršitelja in ki je edino lahko upoštevno v ugovornem postopku. Zato je že iz tega razloga ugovor dolžnika kot neutemeljen pravilno zavrnjen.

11. Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

12. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu ti niso bili neutemeljeno povzročeni, saj s pritožbo ni bil uspešen (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Ker sta upnika opredeljeno odgovorila na pritožbo, je njune stroške pritožbenega postopka šteti kot potrebne za izvršbo, ki jima jih mora dolžnik povrniti (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upnikoma skladno z Odvetniško Tarifo (OT) priznalo za odgovor na pritožbo 300 točk po tar. št. 27/6, 10 % povečanje na račun zastopanja dveh strank 30 točk po tretjem odstavku 7. člena OT, na račun 2 % materialnih stroškov 6,6 točke po tretjem odstavku 11. člena OT, skupaj 336,6 točk oziroma 201,96 EUR, kar z 22 % DDV skupaj znaša 246,40 EUR. Priznane pritožbene stroške je dolžnik dolžan povrniti upnikoma v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

1 Primerjaj V. Rijavec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, Ljubljana, 2. knjiga, stran 311 in tam citirano sodbo VS RS III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998.