Jedro

Tožnik v pritožbi in v tožbi ni izkazal, da je kateri koli član komisije za popis premoženja bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi česar ne bi smel biti v konkretnem primeru član omenjene komisije. Tožnik navaja samo, da so v zadevah vložene kazenske ovadbe. Omenjene osebe varuje domneva nedolžnosti, po kateri vsak, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zgolj vložitev ovadb ne more biti razlog za to, da bi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt nezakonit.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanima aktom je Center za socialno delo Ljubljana Bežigrad na podlagi 189. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 2. člena Pravilnika o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Pravilni, Uradni list SRS št. 18/89) po uradni dolžnosti odločil, da se popiše in oceni vse nepremično in premično premoženje, kakor tudi terjatve in dolgovi A.A. Pričetek popisa bo dne 26. 2. 3013 ob 9.00 uri na sedežu Centra za socialno delo Bežigrad. Za popis premoženja se imenuje naslednja komisija: B.B., univ. dipl. prav. - predsednica komisije, C.C., univ. dipl. prav. - zapisnikarica, Č.Č., dipl. soc. del. - članica komisije. Komisija bo opravila popis v prisotnosti začasnega skrbnika D.D.; D.D. je ob popisu premoženja dolžan Centru za socialno delo Ljubljana Bežigrad predložiti vse dokumente in dokazila o nepremičnem in premičnem premoženju A.A., kakor tudi o terjatvah in dolgovih imenovane, s katerimi morebiti razpolaga. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da Okrajno sodišče v Ljubljani vodi po uradni dolžnosti pod opr. št. N 332/2012 postopek odvzema poslovne sposobnosti A.A. Imenovani je bil z odločbo centra št. 1221-192/2012-7 (09) z dne 5. 10. 2012 postavljen začasni skrbnik D.D., roj. ... 8. 1954. Organ se sklicuje na 1. odstavek 189. člena ZZZDR ter 2., 8. in 4. člen Pravilnika. Ker je bil z odločbo tukajšnjega centra kot začasni skrbnik postavljen D.D., se bo popis opravil v njegovi prisotnosti, saj je tudi v tem postopku dolžan zastopati pravice, koristi in interese varovanke, prav tako pa je tudi dolžan skrbno upravljati z njenim premoženjem, ki bo popisano. Začasni skrbnik je ob popisu premoženja dolžan Centru za socialno delo Ljubljana Bežigrad predložiti vse dokumente in dokazila o nepremičnem in premičnem premoženju varovanke, kakor tudi o njenih terjatvah in dolgovih, s katerimi morebiti razpolaga.

V pritožbi zoper prvostopenjski akt je pritožnik zahteval predajo zadeve A.A. na drug center, saj so delavci zavoda Bežigrad: Č.Č., E.E., F.F. in G.G. zaradi kaznivih dejanj uradno v kazenskem postopku pred okrožnim državnim tožilstvom, dokazi o njihovih kaznivih delovanjih pa so po mnenju pritožnika neizpodbitni. Zahteva ustavitev postopka pred okrajnim sodiščem, ker so vse njihove odločbe, predlogi, sklepi, pobude pravno neveljavne in tako tudi ves postopek pred okrajnim sodiščem. Poleg tega ves postopek ni potreben, saj gre A.A. zdravstveno stanje za njena leta celo zelo v redu, kot izhaja iz prilog. Č.Č. je naredila najbolj umazano in hudo kaznivo dejanje zapuščanja njej zaupne osebe, takrat 83 letne pomoči potrebne ranljive ženske. Pustila je mamo dne 24. 6. 2012 in dne 25. 6. 2012 namerno brez hrane in jo s tem telesno poškodovala in spravila v življenjsko nevarnost. A.A. ima naročen pregled pri dr. H.H., dr. med. specialist. Po UZ (ultra zvoku), ki je predlagan, bo jasno, če se ta delna pozabljivost mame da dobro ozdraviti. Iz izvida z dne 8. 1. 2013 je že razvidno, da gre mami dobro, da je bistre zavesti, vsestransko orientirana, brez motenj zaznavanja, da ne navaja formalnih ali vsebinskih motenj mišljenja in da je nakazano izboljšanje spoznavnih sposobnosti. Iz izvida ORL z dne 21. 1. 2013 je tudi razvidno, da je imela ušesa dobro zamašena (izvid priložen). Temu primerno po odstranitvi zamaškov je tudi njeno vedenje in reakcija na vprašanja, saj spet sliši dobro. Kar se tiče premoženja mame, so pritožniku na banki povedali, da zavod stalno „pisari“ v banko, torej ve zavod dobro, koliko denarja ima mama. Ker je bilo 28 EUR izsiljeno s prevaro s strani Č.Č. in I.I., zahtevata takojšnjo vrnitev te vsote z zamudnimi obrestmi. E.E. in F.F. pa sta namerno vpisale lažne podatke, kar se tiče pritožnikovega rojstnega dne. Tako s tako ponarejenim „soglasjem“ ni mogel nič urediti v banki. Vsled namernega in premišljenega ponarejanja uradnih listin, so se mu v banki smejali, ko je prinesel položnice za plačilo. Te so mu dne 13. 7. 2012 neplačane poslali nazaj, zaradi česar so mami odklopili telefon in morali so plačati 20 EUR za ponovni priklop. Zahteva, da se povzročena škoda takoj povrne. Storilci kaznivih dejanj ne smejo v nikakršni obliki in v ničemer sodelovati v zadevi A.A. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil sklicujoč se na 9. člen, 178. člen, 1. odstavek 229. člena ZZZDR, 86. člen ZSV, 189. člen ZZZDR in Pravilnik. Organ v odločbi pravi, da za člana komisije ne more biti imenovana oseba, za katero obstajajo razlogi za izločitev po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). O času in kraju popisa obvesti center za socialno delo varovančevega skrbnika, če mu je bil postavljen, in varovanca, če je po mnenju centra za socialno delo sposoben razumeti naloge in opravila komisije. Popisu premoženja smejo prisostvovati varovančevi sorodniki, posebni cenilci za posamezne vrste premoženja ali druge osebe, ki izkažejo pravni interes. Kot izhaja iz predložene spisovne dokumentacije je organ prve stopnje z odločbo odločil, da se A.A. postavi začasni skrbnik, ki bo zastopal A.A. tekom postopka odvzema poslovne sposobnosti in ščitil njene pravice, koristi in interese. Glede na navedeno odločitev organa prve stopnje je le-ta na podlagi 189. člena ZZZDR in na podlagi 2. člena Pravilnika z izpodbijanim sklepom odločil o popisu in ocenitvi premoženja A.A. Ob ugotovitvi, da je bil postopek pred sklepom pravilen, sklep pa pravilen in zakonit, je bilo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP odločeno tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Pri popisu sodelujeta skrbnik in varovanec, če je sposoben razumeti pomen in opravila komisije, sodelujejo lahko tudi varovančevi sorodniki. Kar se tiče ustreznosti oziroma neustreznosti datuma, na katerega se bo popis opravil, pa se o tem medsebojno lahko dogovorijo organ prve stopnje ter skrbnik in varovanka.

V tožbi tožnik ponavlja pritožbeni ugovor v tem smislu, da bodo v komisiji za popisovanje imetja A.A. sodelovali storilci kaznivih dejanj. Storilci kaznivih dejanj, katera so jim neizpodbitno dokazana, nikakor ne morejo v kakršnikoli obliki sodelovati v zadevi A.A. Maminih 12.000,00 EUR je bilo namreč zaseženih točno pred enim letom, do danes brez enega samega centa obresti. Proti ministrici so vložili kazensko ovadbo, zadeva pa se bo končala pred Evropskim sodiščem v Strasbourgu.

Tožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 189. člena ZZZDR, ki je umeščeno v šesti del ZZZDR pod naslovom „skrbništvo“, če ima varovanec premoženje, odredi center za socialno delo naj se premoženje popiše, oceni in izroči skrbniku v upravo. Iz tega sledi in med strankama to niti ni sporno, da je izpodbijani akt upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zoper katerega lahko tako varovanec kot začasni skrbnik vložita tožbo v upravnem sporu (1. člen ZUS-1, prvi odstavek 157. člena ZUS-1). Edini tožbeni ugovor tožnikov je, da so člani komisije, ki bodo izvajali popis in cenitev premoženja, storili kazniva dejanja v povezavi z varovanko in da zato ne bi smeli sodelovati pri popisu in ocenitvi premoženja; ugovor glede tega, da postopek pred okrajnim sodiščem sploh ne bi smel teči, pa sodišče ne more obravnavati v tem upravnem sporu, ker Upravno sodišče ni sodna instanca okrajnemu sodišču. Po določilu 2. odstavka 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) bi moral sicer drugostopenjski organ presoditi vse pritožbene navedbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi moralo ministrstvo presoditi pritožbeno navedbo o neprimernosti izbora članov komisije, pa tega izrecno oziroma vsaj ne dovolj določbo ministrstvo ni storilo. Vendar pa sodišče ugotavlja, da ta napaka ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka 1. odstavka 27. člena ZUS-1), kajti tožnik v pritožbi in v tožbi ni izkazal, da je kateri koli član predmetne komisije bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi česar ne bi smel biti v konkretnem primeru član omenjene komisije. Tožnik namreč navaja samo, da so v zadevah vložene kazenske ovadbe. Omenjene osebe varuje domneva nedolžnosti, po kateri vsak, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zgolj vložitev ovadb ne more biti razlog za to, da bi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt nezakonit. Ker drugih tožbenih ugovorov tožnik ni imel, sodišče lahko v preostalem delu sledi utemeljitvi tožene stranke in ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).