Jedro

Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni in še manj nujni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede odločitve proti prvotoženi stranki: JF, V 24, O in tretjetoženi stranki: ZT d.d., Ljubljana (OE K, B 20, K) ter glede odločitve o stroških postopka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. V ostalem se pritožba zavrne in se glede odločitve zoper drugotoženo stranko N. d.d. L. potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da izvršbe toženih strank (trije izvršilni postopki) niso dopustne.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se zoper prvotoženo stranko izda zamudna sodba zoper drugo in tretjetoženo stranko pa se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožene stranke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni izdalo zamudne sodbe zoper prvotoženo stranko z obrazložitvijo, da gre za spor, ki ga je mogoče rešiti le na enak način za vse tožene stranke, da gre torej na pasivni strani za enotne sospornike, zato se odgovor na tožbo drugo in tretjetožene stranke razteza tudi na prvotoženo stranko. Tak zaključek sodišča prve stopnje je zmoten. Upniki nepremičninske izvršbe niso enotni in še manj nujni sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Stališče sodišča prve stopnje je nesprejemljivo, kar izhaja že iz določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Do zaznambe sklepa o izvršbi ima namreč vsak izvršilni postopek svojo usodo. Predpostavki za dopustnost tožbe za nedopustnost izvršbe sta vložitev ugovora s strani tretjega in nasprotovanje takemu ugovoru s strani upnika. Ni nujno, da bo tretji v vsakem izvršilnem postopku vložil ugovor tretjega, prav tako ni nujno, da bo vsak upnik nasprotoval ugovoru tretjega. Že iz ureditve položaja tretjega v ZIZ izhaja, da v primeru, da bi bilo izpodbijano stališče pravilno, ne bi mogel učinkovito zavarovati svojih pravic. Ključno za presojo pa je, da je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen. Tretji ima prednost pred upnikovo poplačilno pravico, pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi, če verjetno izkaže, da ima na predmetu pravico, ki preprečuje izvršbo (). Gre za presojo čigav pravni položaj v razmerju do predmeta izvršbe je močnejši, položaj upnika ali položaj tretjega. Tretji je res v vsakem primeru v enakem razmerju do predmeta izvršbe, to pa ne velja tudi za upnike. Posledica tega je, da je lahko odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov različna (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 380/2008).

6. V postopku zoper prvotoženo stranko je zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka, zato je na podlagi določila (v nadaljevanju ZPP) sodbo sodišča prve stopnje v tem obsegu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali so podane vse predpostavke za izdajo zamudne sodbe zoper prvotoženo stranko () nato bo o zadevi ponovno odločilo.

8. Tožbeni zahtevek zoper tretjetoženo stranko je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da je bila ta v dobri veri, saj je bil v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisan le dolžnik. Tretjetožena stranka je hipoteko pridobila z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

9. Ugotovitev o nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki je v skupni lasti izvršilnega dolžnika in tožnice, upnika postavlja v enak položaj, kot bi bil v primeru, če bi bila skupna lastnina glede sporne nepremičnine vknjižena v zemljiški knjigi ob vložitvi predloga za izvršbo. Taka ugotovitev pomeni, da sme izvršilni upnik za poplačilo svoje terjatve poseči na premoženje dolžnika šele po uveljavitvi zahtevka iz prvega odstavka 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) oziroma, ko se skupno premoženje razdeli in postane osebno premoženje posameznega zakonca (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 67/2010 in odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 128/2003).

10. Tudi v postopku zoper tretjetoženo stranko je zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka zato je na podlagi določila sodbo v tem obsegu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, ali je sporna nepremičnina skupno premoženje tožnice in dolžnika v izvršilnem postopku ter kakšna je narava dolga, katerega poplačilo se zahteva v izvršilnem postopku, nato bo o zadevi ponovno odločilo, pri tem pa upoštevalo le pravočasno zatrjevana dejstva, za katera sta pravdni stranki tudi pravočasno predlagali ustrezne dokaze.

12. Drugotožena stranka je hipoteko pridobila na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa in vpisa v zemljiško knjigo, kar med pravdnimi strankami ni sporno in se zato lahko sklicuje na svojo dobro vero. Temu pritožba ne nasprotuje, zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo le v okviru uradnega preizkusa () in ugotovilo, da ni podana nobena kršitev določil ZPP, na katero bi moralo paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je v tem obsegu tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato je na podlagi določila v tem obsegu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu .