- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba IV Ips 11/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:IV.IPS.11.2009 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni star 14 let, se ne sme voditi postopek in izreči sankcija za prekršek.
Izrek
I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba o prekršku spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper G.K. ustavi. II. Stroški postopka bremenijo proračun.
Obrazložitev
A. 1. G.K. je bil z uvodoma navedeno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve (prekrškovni organ) spoznan za odgovornega storitve prekrška po šestem odstavku v zvezi s 5. točko prvega odstavka 197. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ker v roku 30 dni po poteku veljavnosti prometnega dovoljenja pri registracijski organizaciji ni odjavil vozila in hkrati izročil registrskih tablic. Izrečen mu je bil opomin.
2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec F.M. Navaja, da je prekrškovni organ z izpodbijano odločbo prekršil prvi odstavek 30. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Kršitelj je bil rojen 25.2.1998 in je bil v času storitve prekrška (30.4.2007) še otrok. Ker se proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni star 14 let, ne sme voditi postopek in izreči sankcija za prekršek, Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano pravnomočno odločbo spremeni tako, da postopek zoper G.K. ustavi.
B.
3. Po določbi prvega odstavka 30. člena ZP-1 se proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške. Iz izpodbijane odločbe (EMŠO kršitelja) izhaja, da je bil G.K. rojen 25.2.1998, kar pomeni, da je bil v času storitve obravnavanega prekrška (30.4.2007) star devet let. Vrhovni državni tožilec zato v zahtevi utemeljeno navaja, da je bila odločba prekrškovnega organa izdana v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena ZP-1, kar predstavlja kršitev materialnih določb zakona iz 1. alineje 62. člena ZP-1 v zvezi z 2. točko 156. člena ZP-1. 4. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano odločbo v skladu s prvim odstavkom 426. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 spremenilo tako, da je postopek zoper kršitelja G.K. ustavilo (7. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1) ter odločilo, da stroški tega postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).