Jedro

Tožeča stranka je načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bila oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju tožena stranka), je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo Občine A. za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin z dnem 14. 1. 2015. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil 21. 11. 2014 v Uradnem listu RS objavljen Poziv za oddajo vlog za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil za gašenje in reševanje z višin (v nadaljevanju Poziv), v katerem so bili določeni predmet poziva, pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, kot tudi postopek v zvezi z obravnavo vlog. V okviru 2. točke poziva (Pogoji), je bilo v tretjem odstavku izrecno navedeno, da bodo sofinancirani le nakupi gasilskih vozil za gašenje in reševanje z višin, načrtovani v letu 2015 in zaključeni najkasneje do konca leta 2016. Vlagateljica je s postopkom nakupa pričela pred 9. 12. 2014, saj je bil razpis na portalu javnih naročil objavljen že 24. 9. 2014, torej v času, ko sploh ni bilo znano, da bo prišlo do spornega sofinanciranja. Prav tako je predmet Poziva izključno nakup novih vozil (drugi odstavek 1. točke), iz javno dostopne dokumentacije pa je razvidno, da je bil predmet nakupa rabljeno gasilsko vozilo.

2. Vlagateljica ne izpolnjuje tudi drugih dveh pogojev iz Poziva, in sicer pogoja o skupnem nakupu takšnega vozila z drugimi bližnjimi lokalnimi skupnostmi (2.in 4. alinea četrtega odstavka 2. točke Poziva), katerega glavni namen je bil racionalizacija nakupa tovrstnih vozil in pogoja iz 9. točke petega odstavka, ki zahteva, da je k vlogi priloženo soglasje vseh občinskih odborov za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, ki participirajo pri nakupu gasilskega vozila. Pojasnjuje namen takšnega pogoja ter navaja, da takšnega (skupnega) sofinanciranja (v višini 60% celotnega zneska) vlagateljica v prijavi na poziv ni izkazala, saj iz finančne konstrukcije, ki je del vloge, izhaja, da vlagateljica sama zagotavlja ta del sredstev za nakup vozila, sosednje občine pa pri tem niso udeležene. Gre za zelo jasno opredeljen pogoj v Pozivu, ki ga potrjuje tudi 5. točka petega odstavka Poziva (izjava, v kateri bi morali biti opredeljeni deleži posameznih podpisnic sporazuma). Vlagateljica k vlogi ni priložila niti soglasja vseh občinskih odborov za uporabo sredstev požarne takse sodelujočih pri sporazumu, ampak le soglasje lastnega Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada.

3. Ker vloga vlagateljice ni izpolnjevala vseh pogojev, je ni bilo mogoče uvrstiti v nadaljnji postopek ocenjevanja po merilih za dodelitev sredstev.

4. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja, abitrarnega ravnanja tožene stranke in kršitve temeljnih ustavnih pravic. Kršitev procesnih pravic utemeljuje z navedbo, da je na podlagi sodbe Upravnega sodišča št. IV U 64/2015, tožena stranka oblikovala svojo odločitev sicer v formalni obliki upravne odločbe in vanjo vključila pojasnila, ki pa ne predstavljajo vsebinske obrazložitve, saj ni pojasnila česa točno tožeča stranka ni storila oziroma v čem konkretno je posamično neskladje. Odločitve tožene stranke ni mogoče ne formalno, niti vsebinsko preizkusiti, zato tožeči stranki ni zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva, kar je v nasprotju z obveznostjo iz prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Kljub navidezni obrazložitvi v izpodbijanem sklepu tako ostajajo ravnanja in odločitev tožene stranke arbitrarna in v nasprotju z načelom zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države (2. člen Ustave RS) ter v nasprotju z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

5. Materialnopravno napačen je zaključek tožene stranke, da ni izpolnjevala pogojev iz Poziva. Poleg napačne razlage Poziva je tožena stranka svojo odločitev oprla tudi na neobstoječe razpisne pogoje, saj iz razpisne dokumentacije ne izhaja zahteva oziroma pogoj, da bi moral biti nakup v času pred prijavo še neopravljen. Tožeča stranka se sklicuje tudi na kršitev načela estoppel, ker je tožena stranka s svojimi informaciji tožeči stranki posredovanimi pred izdajo vloge, sama povzročila vložitev sporne vloge v oporekani vsebini.

6. Tolmačenje tožene stranke v zvezi z datumom nakupa vozila in v zvezi z razpisnimi zahtevami je nepravilno, zaključek toženke in zavrnitev vloge tožeče stranke pa v nasprotju z določili Poziva. Tožeča stranka je izpolnjevala vse razpisne pogoje in sicer, da mora biti nakup gasilskih vozil za gašenje načrtovan za leto 2015, da mora biti pogodba sklenjena najkasneje do konca novembra 2015, da mora biti celoten postopek nakupa zaključen do konca leta 2016 in da morajo biti sredstva porabljena najkasneje do konca leta 2016. Opozarja, da postopek oddaje javnega naročila, začet 24. 9. 2014, ne pomeni sklenitve pogodbe in da tudi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika ne ustvari učinkov obligacijskega razmerja, zato enačenje nakupa z začetkom postopka oddaje javnega naročila ni dopustno. Nakup je bil opravljen 21. 1. 2015, torej je tožeča stranka izpolnjevala pogoj iz poziva.

7. Zavrača tudi ugotovitev, da ni bil izpolnjen pogoj nakupa novega vozila. Sklicuje se na tretji odstavek 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), po katerem se vozilo šteje za novo, če je bilo dobavljeno pred potekom 6 mesecev po datumu, ko je bilo prvič dano v uporabo, ali pa če z njim ni bilo prevoženih več kot 6.000 kilometrov. Sporno gasilsko vozilo je imelo prevoženih manj kot 6.000 kilometrov, registrirano je bilo prvič, kar potrjuje Kontrolno poročilo št. 15-10146, Poročilo o prekinitvi postopka št. 15-10146 in Zapisnik o pregledu gasilskega vozila št. 1534. Navaja, da bi morala tožena stranka, kolikor je dvomila o lastnosti vozila, navedena dejstva pred izdajo izpodbijanega sklepa raziskati in ugotoviti dejansko stanje ter tožečo stranko najmanj pozvati, naj izkaže ali je bilo vozilo novo ali rabljeno. Tega tožena stranka ni storila, zato je kršila postopek. Kljub temu je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa tožena stranka seznanjena s pojasnilom tožeče stranke glede statusa vozila in dokazili, ki se prilagajo tudi tožbi, vendar se do njih ni opredelila. Oporeka tudi ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogoja skupnega nakupa vozila z drugimi bližnjimi lokalnimi skupnostmi, saj je v skladu z razpisnimi pogoji v spornem primeru financiranje zagotavljala le ena občina podpisnica dogovora o skupni nabavi. Prav tako oporeka ugotovitvi tožene stranke, da ni predložila soglasij požarnih odborov ostalih občin, saj je sama dala navodila, da tega v primeru njihovega načina financiranja ni treba storiti. Glede na navedeno sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba neutemeljena, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, odločitev pa je bila sprejeta v obliki sklepa ter obrazložena v dejanskem in pravnem smislu. Dodatno v odgovoru na tožbo pojasnjuje oziroma odgovarja na tožbene navedbe v zvezi z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa ter navaja, da tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev iz Poziva. Kot nepravilno ocenjuje utemeljitev tožeče stranke, da si je razpisne pogoje tožena stranka razlagala napačno. Zavrača tudi navedbe, da je tožečo stranko zavajala glede vsebine razpisnih pogojev ter pojasnjuje, da so posamezne faze nakupa vozila iz dostopne dokumentacije jasno razvidne. Pojasnjuje vsebino Poziva v delu, ki se nanaša na čas načrtovanja nakupa gasilskega vozila ter poudarja, da je v konkretnem primeru ključno že neizpolnjevanje prvega elementa tega pogoja. To pomeni, da vlagatelj ni upravičen do sofinanciranja, kljub temu pa se je tožena stranka opredelila do drugih tožbenih navedb tožnice in ji pojasnila, katerih pogojev ni izpolnjevala. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča, št. IV U 64/2015-11 z dne 17. 3. 2016, v katerem je tožena stranka, na podlagi ugotovitve, da vlagatelj zahteve glede na vsebino njegove vloge ne izpolnjuje razpisnih pogojev odločila, da se njegova vloga ne uvrsti v postopek ocenjevanja.

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vlogo za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin vložila pravočasno, dne 14. 1. 2015, torej v roku določenem v Pozivu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 82/14. Sporno v zadevi je, ali je tožena stranka navedeno vlogo utemeljeno zavrnila, ker tožeča stranka ni izpolnjevala pogoja iz 2. točke poziva - Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj.

12. V tretjem odstavku 2. točke Poziva je navedeno, da bodo sofinancirani le nakupi gasilskih vozil za gašenje in reševanje z višin, načrtovani v letu 2015 in zaključeni najkasneje do konca leta 2016. Tožena stranka je izpodbijano odločitev utemeljila z ugotovitvijo, da so bila sredstva za sofinanciranje nakupa določena oziroma načrtovana na podlagi sklepa Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada št. 151/4 z dne 5. 11. 2014 (uvod Poziva) in na podlagi Letnega načrta požarnega sklada za leto 2015, ki ga je sprejel odbor 9. 12. 2015. Podlago za sofinanciranje predmeta Poziva predstavljata torej odločitvi Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, sprejeti v mesecu novembru in decembru 2014, kar ob nespornem podatku, da je bil Poziv objavljen 21. 11. 2014, pomeni, da tožeča stranka zato, ker je s postopka nakupa predmeta poziva pričela 24. 9. 2014, torej pred časovnim okvirom iz Poziva, ni izpolnjevala pogoja iz tretjega odstavka 2. točke Poziva.

13. Sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da oddaja javnega naročila dne 24. 9. 2014 ne pomeni sklenitve pogodbe, ker sklep o izbiri najugodnejše ponudnika ne ustvari učinkov obligacijskega razmerja in da torej enačenje nakupa z začetkom postopka oddaje javnega naročila ni mogoče, niti ne soglaša s stališčem, da Poziv ni vseboval pogoja, da bi bil kvalifikatoren element prijave trenutek začetka razmišljanja in priprav za nakup v letu 2015. 14. Kot je že bilo pojasnjeno, je tožeča stranka načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bial oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki tudi po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.

15. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je tožeča stranka izpolnjevala pogoj iz drugega odstavka 1. točke Poziva, ker je kupljeno vozilo, skladno s tretjim odstavkom 3. člena ZDDV-1 šteti za novo vozilo, sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da izpolnjevanja tega pogoja ne more opreti na razlago določb ZDDV-1. S slednjim zakonom se namreč ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) na ozemlju Republike Slovenije in je zato po presoji sodišča širjenje njegove uporabe izven namena tega zakona nedopustno. Navedeno razlago sodišča potrjuje tudi določba tretjega odstavka 3. člena ZDDV-1, ki določa, da prevozna sredstva iz drugega odstavka tega člena štejejo za nova, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev, med drugim tudi pogoj, da je kopensko motorno vozilo dobavljeno pred potekom šestih mesecev po datumu, ko je bilo prvič dano v uporabo in pogoj, da so bila prvič dana v uporabo, in da s kopenskim motornim vozilom ni prevoženih več kot 6000 kilometrov, nanaša pa se na prevozna sredstva namenjena za prevoz oseb in blaga iz 2.b točke prvega odstavka tega člena. Prav tako tožeča stranka ne more biti uspešna s tožbenim ugovorom, da je vlogi priložila dokazila, ki dokazujejo, da je bilo kupljeno novo vozilo. Sodišče na podlagi listin (Kontrolno poročilo št. 15-10146, Poročilo o prekinitvi postopka št. 15-10146 in Zapisnik o pregledu gasilskega vozila št. 1534) ugotavlja, da podatki izkazujejo, da gre na nakup vozila, ki ima prevoženih 5100 km, kar po presoji sodišča dokazuje, da gre za rabljeno vozilo. Tudi sicer sodišče opozarja, da je tožeča stranka v postopku javnega naročanja (JN9464/2014) v rubriki II.1.1) Naziv naročila, ki ga je določil naročnik, kot predmet javnega naročila opredelila dobavo rabljenega gasilskega vozila za reševanje z višin -avto lestev, reševalne višine 32 metra z zglobom.

16. Čeprav je sodišče tožeči stranki že pojasnilo, da je zavrnitev njene vloge utemeljena že zaradi neizpolnjevanja pogoja iz tretjega odstavka 2. točke poziva (Pogoji), sodišče pojasnjuje tudi, da soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožeča stranka ni izpolnila (tudi) pogoja iz 2. in 4. alinee četrtega odstavka 2. točke Poziva). Izpolnjevanje tega pogoja je namreč tudi po presoji sodišča, tako kot to izhaja iz Poziva, vezano tako na skupno nabavo, kot souporabo vozila ter v Pozivu zelo natančno opredeljene pogoje vezane na sofinanciranje nakupa vozila s strani vseh občin podpisnic sporazuma. Tožena stranka je tožeči stranki v izpodbijanem sklepu (3. stran obrazložitve/drugi odstavek) izčrpno pojasnila, tudi s stališčem do posameznih določb vlogi priloženega Sporazuma o skupni nabavi ter uporabi gasilskega vozila-gasilske avto lestve z dne 13. 1. 2015, zato se sodišče na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

17. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila načelo estoppel. Po presoji sodišča namreč tožeča stranka s sklicevanjem na korespondenco s kontaktno osebo tožene stranke, v postopku pred izdajo sklepa, ni dokazala zavajajočega ravnanja tožene stranke, ki bi, ob sicer jasnih in nedvoumnih zahtevah Poziva, vplivalo na pravilnost vložitev vloge.

18. Ker je tožena stranka svojo odločitev utemeljila tako, kot to zahteva določba 214. člena ZUP in omogoča učinkovito presojo materialne in formalne zakonitosti, je sodišče zavrnilo tudi tožbeni ugovor, da tožeči stranki ni zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva.

19. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K II. točki izreka:

20. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti zahtevo za povrnitev stroškov postopka.