Jedro

Ker sta se dolžnika z neposredno izvršljivostjo notarskih zapisov strinjala, terjatvi pa sta zapadli, predstavljata notarska zapisa izvršilna naslova in sta neposredno izvršljiva. Iz notarskih zapisov (priloga A1) izhaja, da sta se dolžnika zavezala kot solidarna poroka, kar pomeni, da odgovarjata upnici enako kot glavni dolžnik in sicer za celotno obveznost, upnica pa lahko zahteva izpolnitev od dolžnika, ali od poroka, ali od obeh hkrati in sicer nerazdelno (tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi In 374/2013 z dne 11. 4. 2013 (I. točka izreka) ter njun predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta dolžnika zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbenem predlogu se zavzemata za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve njunemu ugovoru, podredno pa za odlog izvršbe za eno leto in povrnitev njunih izvršilnih stroškov na 1. in 2. stopnji z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka. Opozorita, da sta v laičnem ugovoru navajala, da nista neposredna dolžnika na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, temveč zgolj poroka in zastavitelja za obveznosti družbe P. d.o.o.. Upnica bi morala zahtevati vračilo danega najprej od glavnega dolžnika in šele nato od poroka in zastavitelja. Po njunem je zmotna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev iz notarskega zapisa že zapadla, saj upnica ni odstopila od kreditne pogodbe. Tako je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede zapadlosti in izvršljivosti terjatve iz notarskih zapisov ter kršilo določila 20.a člena ZIZ, ki se nanašajo na zapadlost obveznosti iz izvršljivega naslova. Nadalje izpostavita, da je sodišče spregledalo, da je šlo za laično vlogo, zato bi moralo dolžnika pozvati k dopolnitvi vloge glede predloga za odlog izvršbe. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Obrazložita dejstva v zvezi s predlogom za odlog izvršbe. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih kršitev procesnih določb, ki so predmet pritožbene graje, prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo ter popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje.

6. Iz listin v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 11. 4. 2013 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivih notarskih zapisov opr. št. SV 68/11 z dne 4. 2. 2011 in opr. št. SV 372/2011 z dne 12. 5. 2011. Dolžnika sta sklepu o izvršbi ugovarjala ter predlagala odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanem sklepom ugovor dolžnikov zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ), zavrnilo pa je tudi njun predlog za odlog izvršbe (71. člen ZIZ).

7. Ugovor dolžnikov je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po vsebini kakor tudi z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ. Presojalo je, ali sta dolžnika izkazala obstoj pravno upoštevnih razlogov, ki so primeroma našteti v citiranem členu, torej ali sta izkazala obstoj kakšnega razloga, ki bi preprečil predmetno izvršbo oziroma izkazal morebitno prenehanje terjatve. Glede na pavšalne trditve dolžnikov, da nasprotujeta izvršbi v celoti, glede temelja in višine dolga, glavnice in vseh obresti, ter da naj upnica predloži ustrezen obračun terjatev in izkaže neplačane obveznosti po kreditni pogodbi, kar pa je storila že v predlogu za izvršbo, ter dejstvo, da upnica razpolaga z izvršljivima izvršilnima naslovoma SV 68/11 z dne 4. 2. 2011 in SV 372/2011 z dne 12. 5. 2011, na katera je sodišče prve stopnje vezano, je slednje zaključilo, da dolžnika nista izkazala nobenega izmed ugovornih razlogov primeroma naštetih v prvem odstavku 55. člena ZIZ ter njun ugovor zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnikov nima ustrezne trditvene in dokazne podlage glede na 55. člen ZIZ, ter dodaja, da bi morala dolžnika ugovoru priložiti listine, ki bi izkazovale pravno upoštevne razloge oziroma navesti, zakaj jih ne moreta priložiti. Izvršilno sodišče je namreč v postopku prisilne izvršitve terjatve vezano na izvršljiv notarski zapis, katerega vsebine ne more spreminjati niti ne presojati njegove utemeljenosti, zatorej je v celoti vezano na obstoj in višino terjatve, ki izhaja iz njega.(1)

8. Dolžnika v pritožbi menita, da terjatev iz notarskega zapisa še ni zapadla, ker upnica ni odstopila od kreditne pogodbe. Slednjemu glede na listine v spisu ne gre slediti, saj je upnica dokazala, da sta terjatvi, ki izhajata iz notarskih zapisov, zapadli že pred vložitvijo predloga za izvršbo - dne 22. 8. 2011 in 25. 4. 2011 (priloga A1), kot to izhaja iz notarskih zapisov, predloga za izvršbo in odgovora na ugovor dolžnikov, in kar pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, ter da jih dolžnika nista poravnala. V obravnavanem primeru tako odstop od kreditne pogodbe niti ni bil potreben.

9. Ker sta se dolžnika z neposredno izvršljivostjo notarskih zapisov strinjala, terjatvi pa sta zapadli, predstavljata notarska zapisa izvršilna naslova in sta neposredno izvršljiva.

10. Glede na ugovorne navedbe dolžnikov o sporni višini upničinih terjatev je izpostaviti, da so ta nekonkretizirana in pavšalna. Ker je upnica svoji terjatvi v predlogu za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnikov ter še z drugimi listinami ustrezno dokumentirala (priloga A1), dolžnika pa svojih pavšalnih navedb nista uspela dokazati, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo upničinemu izračunu dolgovanih zneskov. Sodišče druge stopnje pritrjuje takšnemu zaključku sodišča prve stopnje ter dodaja, da morajo stranke v postopku navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker v konkretnem primeru dolžnika tega nista storila, je njuna pritožba v tej smeri neutemeljena.

11. Glede na pritožbena izvajanja dolžnikov, da bi morala upnica terjati predčasno vračilo danega najprej od glavnega dolžnika in šele nato od poroka in zastavitelja, je pojasniti, da iz notarskih zapisov (priloga A1) izhaja, da sta se dolžnika zavezala kot solidarna poroka, kar pomeni, da odgovarjata upnici enako kot glavni dolžnik in sicer za celotno obveznost, upnica pa lahko zahteva izpolnitev od dolžnika, ali od poroka, ali od obeh hkrati in sicer nerazdelno (tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika).

12. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o odlogu izvršbe oprlo na pravilno pravno podlago. Na predlog dolžnika lahko sodišče prve stopnje popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, ob tem pa mora biti podan vsaj eden izmed devetih taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, ali če odlog izvršbe narekuje kakšen drug posebno upravičen razlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Glede na trditve dolžnikov je sodišče prve stopnje ocenilo, da dolžnika zahtevanih pogojev za odlog izvršbe po zgoraj citirani materialnopravni podlagi nista niti zatrjevala niti izkazala, zato je njun predlog zavrnilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, nasprotna pritožbena izvajanja pa so neutemeljena.

13. Pritožba s svojimi izvajanji, zlasti z opozarjanjem, da dolžnika v nepremičninah, ki so predmet izvršbe opravljata pridobitno dejavnost, iz katere je mogoče plačevati obroke kredita, ter da je tržna vrednost nepremičnin nižja od vrednosti terjatve, zato s prodajo nepremičnin upnica ne bi bila v celoti poplačana, ter s predlogom upniku, da se počaka z izvršbo na nepremičnine, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ugotoviti namreč je, da dolžnika v pritožbi navajata nova dejstva, ki pa jih pritožbeno sodišče glede na določbo 337. člena ZPP ne more upoštevati. Pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze se nanaša le na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala. Dejstvo, da sta dolžnika prava nevešči stranki in sta vložila laičen predlog za odlog izvršbe, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravičena razloga po zgoraj citirani določbi ZPP, zato pritožba izvajanja v tej smeri niso utemeljena oziroma pritožba v tem delu ni utemeljena (ignorantia iuris nocet).

14. Glede na dolžnikova pritožbena izvajanja je še pojasniti, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati dolžnikov k vsebinski dopolnitvi predloga za odlog izvršbe, saj za to ni podlage v določbah ZIZ ali ZPP. Uporaba 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pride v poštev v primeru formalnih, ne pa vsebinskih pomanjkljivosti vloge (predloga za odlog izvršbe), tj. dejanske podlage vloge, ki pogojuje odločitev o njeni utemeljenosti.

15. Glede na navedeno pritožba dolžnikov ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom istega zakona ter 15. členom ZIZ).

16. Ker dolžnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): V izvršilnem postopku sodišče ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz njega, le prisilno izvrši.