4. 2. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Gregorja Puncerja, Velenje, ki ga zastopa Alexander von Thurn Taxis, Ljubljana, na seji 4. februarja 2010

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 6. člena, 9. člena in tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b.) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo brez navedbe akta, zoper katerega jo vlaga. Prilaga kopijo sklepa o policijskem pridržanju PP Ljubljana Bežigrad z dne 19. 1. 2008 in kopijo pritožbe zoper plačilni nalog istega organa z dne 19. 1. 2008. Navaja, da mu policija ni omogočila stika z odvetnikom, vložitve pritožbe in ne zdravljenja v bolnišnici. Z njim naj bi nečloveško in poniževalno ravnali. Navaja, da je pooblaščenec "prvo ustavno pritožbo" s kazensko prijavo zoper neznane policiste pomotoma poslal v Nemčijo, ter da je taka pomota storjena v okviru zastopanja in kot taka življenjsko možna. Zato predlaga vrnitev v prejšnje stanje. "Alternativno" predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe, saj naj bi mu bil z ravnanjem policije onemogočen dostop do odvetnika in s tem vložitev pritožbe ter izčrpanje pravnih sredstev. Zatrjuje kršitev 2. člena Ustave, pravic iz 18., 19., 20., 21., 22. in 25. člena ter iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter kršitev Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega akta, ugotovitev njegove ničnosti, odločitev o sporu ter priznanje odškodnine v znesku 20.000 EUR ali vrnitev zadeve policiji v novo odločanje. Predlaga naj Ustavno sodišče zadrži izpodbijani akt in odredi zadržanje izvršbe oziroma to ustavi.

2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenih določb Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Zatrjuje, da so izpodbijane določbe v nasprotju s 13. členom EKČP in s 25. členom Ustave, tretji odstavek 52. člena in prvi odstavek 6. člena ZUstS še z njenim 8. členom, 9. člen ZUstS pa z njenim 2. členom. Navaja, da je pravni interes izkazan, ker izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice iz 18., 21., 22., 23. in 25. člena Ustave ter 6., 8. in 13. člena EKČP. Predlaga naj Ustavno sodišče ugotovi protiustavnost izpodbijanih določb ZUstS, njihovo izvajanje pa do končne odločitve zadrži.

B.

3.Pritožnik izpodbijanega posamičnega akta ni označil v skladu z zahtevo iz prve alineje prvega odstavka 53. člena ZUstS. Zato ga je Ustavno sodišče pozvalo, da ustavno pritožbo v roku petih dni po prejemu poziva dopolni z navedbo o izpodbijanem aktu, z navedbo organa, ki ga je izdal, z njegovo opravilno številko in z datumom izdaje. Pri tem ga je opozorilo, da ustavno pritožbo lahko zavrže, če je v roku ne bo dopolnil.

4.Pritožniku je bil poziv vročen 30. 11. 2009, kot je razvidno iz povratnice v spisu. Ker pritožnik ustavne pritožbe ni dopolnil v skladu s pozivom, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Ustavnemu sodišču se zato ni bilo treba opredeliti do drugih predlogov pritožnika (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Pravni interes je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

6.Pobudnik pravni interes za oceno izpodbijanih določb ZUstS utemeljuje s sklicevanjem na njihovo neposredno učinkovanje. Vendar izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. Pravnega interesa za vložitev pobude tudi ni mogoče utemeljiti z nepopolno ustavno pritožbo. Ker je bilo treba tako ustavno pritožbo zavreči, morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v nobenem primeru ne bi mogla več učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanih določb ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Pooblaščenec pobudnika Alexander von Thurn Taxis je z več vlogami zahteval izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča in Ustavnemu sodišču prepovedal objavo njegovih podatkov. Ustavno sodišče je v sklepu št. Up-3427/07, U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008[1] ugotovilo, da je pooblaščenec pobudnika z vlaganjem očitno neutemeljenih zahtev za izločitev sodnikov zlorabil pravico zahtevati izločitev sodnika Ustavnega sodišča iz prvega odstavka 33. člena ZUstS. Pojasnilo je, da na vsebinsko sorodne vloge (ponavljajoče se očitno neutemeljene zahteve za izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča in na predloge za prepoved objave podatkov), za katere bo presodilo, da pomenijo zlorabo pravic, v prihodnje ne bo več odgovarjalo. To velja tudi za enakovrstne predloge v obravnavanem primeru.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi sedme alineje prvega odstavka 55.b člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

zanj

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik

Opomba:

[1]Objavljeno na spletni strani Ustavnega sodišča: <www.us-rs.si>.