Jedro

Z ustavovitvijo podjetja je ustanovni vložek ustanovitelja sicer prešel na ustanovljeno podjetje, vendar pa se obseg ustanoviteljevega premoženja s tem ni spremenil. Postal je namreč lastnik poslovnega deleža. Zato pravno dejanje ustanovitve podjetja ne predstavlja izpodbojnega dejanje po določbah 280 in 281. člena ZOR.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: "Sklep delavskega sveta AA, z dne 2.4.1992, s katerim je na BB neodplačno prenesel sredstva v vrednosti 13.924.808,50 SIT nima pravnega učinka proti tožeči stranki CC ter je za poplačilo in zavarovanje terjatve tožeče stranke po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št. ... z dne ..., v višini 917.171,30 SIT z zamudnimi obrestmi, ki se računajo za znesek 22.970,00 SIT od 23.11.1991 dalje, za znesek 21.859,50 SIT od 8.12.1991 dalje, za znesek 242.240,20 SIT od 15.2.1992 dalje, za znesek 600.501,60 SIT od 15.3.1992 dalje in za znesek 29.600,00 SIT od 23.3.1992 dalje, nadalje pa še za znesek 18.455,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 3.7.1992 iz naslova mandatnih izvršilnih stroškov ter za znesek 44.152,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 9.9.1993 dalje iz naslova pravdnih stroškov, dopustna izvršba na vse premoženje tožene stranke. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške z zamudnimi obrestmi od dneva zadnje glavne obravnave dalje do plačila po obrestni meri, določeni z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, v 8 dneh pod izvršbo." Tožeči stranki je naložilo povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 34.960,00 SIT. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bil ugotovljeni prenos kapitala na pravnega prednika tožene stranke neodplačen. S tem je toženčev pravni prednik ustanovil bypass podjetje, da bi se rešil svojih obveznosti. Zmoten je zaključek sodišča, da vplačani ustanovni kapital ni ostal pri dolžniku, saj je prišlo do blokade njegovega žiro računa. Ustanovni kapital ni bil prenesen le knjižno, pač pa tudi dejansko, saj upniki niso dobili poravnanih svojih terjatev. S tem so bili upniki oškodovani, dolžniku pa je oškodovalni namen izkazan, za kar bi moral toženec kot pravni naslednik odgovarjati. Če bi vplačila v novo družbo ne bilo, bi dolžnik svoje obveznosti poravnal. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Dejstvo je, da je podjetje BB s sklepom delavskega sveta z dne 2.4.1992 ustanovilo podjetje CC. Pri tem je zagotovilo ustanovljenemu podjetju osnovni kapital v višini 13.924.808,50 SIT. Dejstvo je tudi, da podjetje BB, dolguje tožeči stranki po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št. ... z dne ..., znesek 917.171,30 SIT spp ter da ji dolžnik dolžnega zneska ni poravnal. Tožeča stranka ocenjuje, da je dolžnik storil pravno dejanje ustanovitve CC, s posledičnim prenosom svojega premoženja nanj, v njeno škodo. Kot njegova upnica zaradi tega dejanja ni prejela plačila dolžnega zneska. Nad BB je bil namreč začet stečajni postopek. S tožbo navedeno dejanje izpodbija. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravno oceno sodišča prve stopnje, da s tožbo izpodbijano pravno dejanje sploh ne predstavlja izpodbojnega dejanja v smislu določb 280. in 281. člena ZOR. Pri tem je pravilno zaključilo, da z ustanovitvijo podjetja CC, ni prišlo do prehoda premoženja dolžnika, pač pa da je njegovo premoženje le spremenilo obliko. Res je, da je z ustanovitvijo podjetja CC ustanovni vložek dolžnika sicer prešel na ustanovljeno podjetje, vendar se obseg premoženja dolžnika s tem ni spremenil. Postal je namreč lastnik poslovnega deleža. Da ni šlo za brezplačni prenos, tudi izhaja iz nespornega dejstva, da je v stečajnem postopku ta poslovni delež dolžnik prodal podjetju DD, sedaj toženi stranki, h kateri je bilo podjetje CC pripojeno. Tožeča stranka je torej tudi sama imela možnost v času pred stečajem dolžnika od njega zahtevati poplačilo svoje terjatve z vnovčitvijo njegovega poslovnega deleža v podjetju CC. Zato so drugačne pritožbene trditve neupoštevne. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP/77). Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP/77).