Jedro

Nova dejstva in novi dokazi v smislu 10. točke 394. člena ZPP so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka. Dejstva, ki so nastala kasneje, niso pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranke same trpijo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve toženke z dne 28. 4. 2017 za obnovo postopka (I. točka izreka). Prvi toženki je naložilo, da v roku 15 dni povrne tožeči stranki pravdne stroške obnovitvenega postopka v višini 2.799,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po izteku paricijskega roka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo prva toženka. Izpodbija ga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Predlaga spremembo z dovolitvijo predlagane obnove postopka ter s plačilom stroškov obnovitvenega in pritožbenega postopka v breme tožeče stranke. Ne strinja se z razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za obnovo postopka. Navaja, da se ni opirala na nove dokaze, kot zmotno misli sodišče, ampak je navajala nova dejstva, za katera je izvedela šele po pravnomočnosti pravdnega postopka in se nanašajo na fizične sposobnosti prvega tožnika oziroma njegovo dejansko funkcioniranje v vsakdanjem življenju. O tem je ponudila dokaze. Sodišče se ni opredelilo do teh navedb niti jih ni obravnavalo. Njegova ugotovitev je materialno pravno zmotna. Pritožnici ni bilo znano niti ji ni moglo biti znano, da je bil tožnik sposoben samostojno funkcionirati. Postopek je bil dolgotrajen, tožnik je bil na naroku le dvakrat, toženka nima ustreznega znanja, da bi po dvakratnem kontaktu z njim presodila in ocenila njegovo zdravstveno stanje in dejansko funkcioniranje. Nasprotna ocena sodišča prve stopnje je neutemeljena. Glede na utrpele poškodbe tožnika toženka ni imela pomislekov o pravilnosti izvedeniških mnenj dr. M. in dr. T. ali za predlaganje novega izvedenca. Med pravdnim postopkom ni bila in ni mogla biti seznanjena, da se zoper tožnika vodijo kazenski postopki in da so v njih angažirani izvedenci medicinske stroke (dr. L. z drugačnimi ugotovitvami kot dr. M.). To je izvedela šele z vpogledom v kazenski spis. Da mnenje dr. M. ni bilo pravilno, korektno oziroma verodostojno, je izvedela šele na podlagi novo ugotovljenih dejstev o tožnikovih sposobnostih izvajanja kaznivih dejanj. Da mnenje dr. M. ni verodostojno, izhaja tudi iz izvedenskih mnenj, izdelanih v kazenskih postopkih in v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti prvemu tožniku. V potrditev svojih navedb o novih dejstvih je predlagala ustrezne dokaze, a jih sodišče prve stopnje ni izvedlo oziroma jih obravnavalo in se do njih ni opredelilo. Zagrešilo je bistveno kršitev pravil pravdnega postopka in kršilo načelo kontradiktornosti. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja je posledično zmotna materialnopravna presoja, da ni razlogov za obnovitev pravdnega postopka.

3. Na vročeno pritožbo so odgovorili tožniki. Predlagajo njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa. Zahtevajo povračilo stroškov pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prva toženka je 28. 4. 2017 predlagala obnovo postopka, ki se je pravnomočno končal s sodbo sodišča prve stopnje P 1388/2015-III z dne 13. 10. 2015 v zvezi s sodbo VSL II Cp 2188/2016 z dne 5. 10. 2016. Po navedeni sodbi je bila pritožnica skupaj z drugo toženko obsojena na solidarno plačilo odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku - prometni nezgodi - dne 12. 9. 1991.2 Trdila in dokazovala je, da je po zaključenem postopku izvedela za nova dejstva in dokaze o tožnikovem zdravstvenem stanju in dejanskem zmanjšanju življenjskih aktivnosti, ki kaže, da je bilo v postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje o tem in prisojena previsoka odškodnina. Ker naj za nova dejstva in dokaze ne bi vedela in ni mogla vedeti med postopkom, a kažejo, da bi bila zanjo zagotovo izdana ugodnejša sodba, če bi bila upoštevana, je predlagala obnovo postopka, v katerem bi se ponovno ugotavljal obseg nastale škode in njena višina.

6. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo po ugotovitvi, da je bila pravnomočna sodba izdana po obširno izvedenem dokaznem postopku (med drugim z dvema izvedencema, ki sta tožnika osebno pregledala, z zaslišanjem tožnika, pri čemer se je toženka lahko neposredno prepričala o njegovih zmožnostih). Ker mnenj izvedencev, na katera se je oprlo sodišče, ni izpodbijala, njihove zatrjevane nestrokovnosti ne more več izpodbijati z izvedenskimi mnenji iz drugih postopkov, ki se sicer nanašajo na isto časovno obdobje, ker je imela to možnost storiti že med postopkom.

7. Sprejeta odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z uveljavljenimi absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zatrjevana nova dejstva, na katera je pritožnica opirala svoj predlog3 ter ponujeni dokazi4 so ocenjena v točkah 13 do 19 sklepa. Dokazna ocena je pojasnjena z zadostnimi in dovolj jasnimi razlogi, ki omogočajo vsebinski preizkus. Nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno ne zadošča niti za očitke o procesni kršitvi 8. člena ZPP. Tudi te sodišče ni zagrešilo. Dokazna ocena je namreč celovita in skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki o kršitvah načela kontradiktornosti. Pritožnica niti ne konkretizira, za izvedbo katerih dokazov naj bi bila prikrajšana. Prezre pa obrazložitev zavrnjenih dokazov za pridobitev kazenskih spisov (v točkah 11 in 15 sklepa) in za pridobitev spisov CSD ter Okrajnega sodišča v Grosupljem N 69/2016 (v točkah 11 in 19 sklepa). Torej ne drži, da se sodišče do njih ni opredelilo. Nenazadnje pa je po pravilni ugotovitvi in obrazložitvi sodišča prve stopnje pritožnica nekatere dokazne predloge celo umaknila (ugotovitve v točki 11 sklepa) in se nanje ne more več sklicevati.

8. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje o vseh pravno odločilnih dejstvih pravilno in popolno ugotovilo. Predlog za obnovo postopka je zavrnilo ob pravilni uporabi drugega odstavka 395. člena ZPP. Pritožbeno sodišče sprejema njegovo dokazno oceno, razloge in odločitev kot pravilne in bo zato v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov je dovoljena, če stranka izve za nova dejstva ali pa navede ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP). Nova dejstva in dokazi morajo biti taki, da bi bila za stranko lahko izdana ugodnejša odločba. Poleg tega pa je pomembno še, da jih stranka, ki se nanje sklicuje, brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Sodišče mora pri tem presoditi, ali bi lahko stranka ob potrebni skrbnosti za nova dejstva izvedela že prej oziroma ali bi lahko nove dokaze predlagala v prejšnjem postopku. Če je to možnost imela, pa je ni izkoristila, je treba predlog za obnovo postopka zavrniti.5

10. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pritožnica tem zakonskim pogojem ni zadostila. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, je pritožnica sodelovala v obširnem in natančno izvedenem dokaznem postopku. V njem je bilo na podlagi listinske dokumentacije in dveh izvedencev, ki sta oba opravila osebni pregled tožnika, ter z zaslišanjem tožnika in njegove žene ugotovljeno njegovo zdravstveno stanje, fizične sposobnosti in njegovo dejansko funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je imela toženka v primeru dvomov vse možnosti za predlaganje novih izvedencev že v prvi pravdi. Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da je za tožnikovo izvajanje kaznivih dejanj pred pravdo, za kazenske postopke in v njih izdelana izvedeniška mnenja izvedelo šele po pravnomočnosti pravde. Iz podatkov spisa izhaja, da je o tožnikovem ravnanju in zlorabah, ki jim je izpostavljen, izpovedovala tožnikova žena6, bila so predočena izvedencu dr. M.7, o dejanskem funkcioniranju tožnika v vsakdanjem življenju se je sodišče prepričalo z njegovim zaslišanjem8 in tudi zaradi ugotovljenega izboljšanja stanja po nesreči izvedlo dokazovanje z izvedencem psihiatrične stroke.9 Slednjemu je naložilo, da prouči tudi vso spisovno dokumentacijo, vključno s psihiatričnim izvidom in mnenjem mag. R. - M. in izvedenskim mnenjem primarija dr. F. Mnenje tega izvedenca je v spisu v prilogi A58. Izdelano je bilo v postopku za odvzem poslovne sposobnosti tožniku. Tožencem je bilo vročeno na naroku 7. 2. 2007.10 Iz njega pa izhaja, da je dr. F. že v letu 1996 pri izdelavi svojega mnenja upošteval izvedensko poročilo, ki ga je o tožnikovem stanju izdelal dr. L. 19. 10. 1992 za potrebe kazenskega postopka. Tako se izkaže, da ne držijo toženkine pritožbene navedbe, da je za tožnikovo udeležbo v kazenskih postopkih in mnenje prof. dr. L. (lahko) izvedela šele po končanem postopku z vpogledom v kazenski spis. Ob primerni skrbnosti bi tudi za dejstva v smeri tožnikove udeležbe v kazenskih postopkih, če bi se ji zdela pomembna, kot trdi v obnovitvenem postopku, lahko že v prejšnjem postopku predlagala izvedbo dokazov tako s poizvedbami o uvedbi kazenskih postopkov kot z vpogledom v tam pridobljena izvedeniška mnenja o tožnikovem stanju. Pravilna je torej ocena in presoja sodišča prve stopnje, da ne gre za taka dejstva in dokaze, ki jih pritožnica ne bi imela možnosti navajati že prej. Kot pokažejo podatki spisa, gre dejansko za dejstva in dokaze, ki so bili v dokaznem postopku ne le znani, pač pa tudi obravnavani in upoštevani.

11. Nova dejstva in novi dokazi v smislu 10. točke 394. člena ZPP so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka. Dejstva, ki so nastala kasneje, niso pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti. Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da gre pri vrnitvi poslovne sposobnosti tožniku po sklepu pristojnega sodišča z dne 13. 3. 2017 za dejstvo, ki je nastopilo po pravnomočnem zaključku pravde. Tudi pritožbeno sodišče tem ugotovitvam pritrjuje, saj so pravilne in imajo oporo v pravilno ocenjenem dokaznem gradivu.

12. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, nanj pravilno uporabljeno materialno pravo, sklep pa ni obremenjen ne z uveljavljenimi ne z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

13. Pritožnica ni uspela s pritožbo, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov in jih krije sama (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Tožniki pa z odgovorom na pritožbo toženke niso prispevali k odločanju na pritožbeni ravni, zato naj tudi oni sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Dosojena je bila enotna odškodnina za nematerialno škodo v višini 176.339,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, 32.587,66 EUR za materialno škodo iz naslova tuje nege in pomoči ter mesečna renta za tujo pomoč in nego po 100,00 oziroma 190,00 EUR do vsakega 5. dne v tekočem mesecu vnaprej; 3 Da je bil tožnik že pred pravdnim postopkom in med njim obravnavan zaradi več kaznivih dejanj, ki jih glede na način izvršitve ne bi mogel opraviti z v postopku ugotovljenimi sposobnostmi osebe na ravni šest do sedem letnega otroka oziroma osebe, ki naj ne bi mogla samostojno opravljati najosnovnejših funkcij, ter da mu je bila 13. 3. 2017 s sklepom sodišča vrnjena poslovna sposobnost. 4 Mnenje prof. dr. L. iz kazenskega postopka, listine iz postopka o vrnitvi poslovne sposobnosti. 5 Primerjaj: Ude, L., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2009, str. 594. 6 Izpovedba na list. št. 278 spisa. 7 Zaslišani na redni št. 123 oziroma list. št. 276 spisa. 8 List. št. 286. 9 Sklep o postavitvi izvedenca na red. št. 123 in izvedeniško mnenje dr. T. na red. št. 135 spisa. 10 Primerjaj list. št. 277 spisa.