Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če so bila sporna izplačila tožencu, kot delavcu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, izplačana na podlagi odredb direktorja v okviru njegovih pristojnosti, ni mogoče zaključiti, da je šlo z vidika toženca za izplačilo brez pravne podlage.
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničenemu tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo plačilo zneska 2.106.669 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je od 23.6.1998 dalje, obrestni zahtevek za nazaj pa zavrnilo. Ugotovilo je, da je navedeni znesek toženec, kot delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v času od julija 1993 do decembra 1995 prejel izplačan pri mesečnih obračunih plače brez pravne podlage in je bil zato neupravičeno obogaten.
Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje. Soglašalo je, da je bil sporni znesek tožencu izplačan v zvezi z njegovim delovnim razmerjem, vendar ne iz naslova stimulacije.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec revizijo iz razlogov bistveno kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Utemeljuje le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, češ da sodišče sploh ni razčistilo dejanskega pomena zapisa "vrač. dokapit." v mesečnih obračunih plač. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da je obračun plače enostranska listina tožeče stranke, na katero toženec glede oznake posameznih postavk ni imel vpliva. Zato je bil utemeljeno prepričan, da je bil do zneskov po obračunih plač upravičen. Hkrati mu izpodbijana sodba neupravičeno nalaga vračilo zneskov, od katerih je bila plačana tudi dohodnina.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/03) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija je utemeljena.
V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.
Ker toženec v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni določno opredelil, v tej smeri sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.
Nižji sodišči sta utemeljevali svojo odločitev na izpovedbi priče M. Š., ki je pri tožnici delala na obračunu plač, da sporna plačila tožencu niso predstavljala stimulacije, ki bi imela pravno podlago, ob hkratni ugotovitvi, da je vendarle šlo za izplačila v zvezi s tožnikovim delom na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Izplačila plač in druga izplačila delavcem je pri toženi stranki urejal Pravilnik o delitvi plač in drugih prejemkov z dne 14.10.1991 (priloga A3 spisa). V 2. členu je določeno, da so v pravilniku določene osnove in merila za oblikovanje plač in drugih prejemkov, ki so kot izhodiščne določene v kolektivni pogodbi za gradbeništvo.
Istočasno pravilnik v IX. poglavju opredeljuje nagrajevanje delavcev izven kolektivnih pogodb in v tem sklopu določa, da plačo direktorja določi delavski svet podjetja, delavce s posebnimi pooblastili, ki so ključnega pomena za poslovanje in razvoj podjetja ter bodo prejemali plačo izven določb kolektivne pogodbe, pa določi glavni direktor podjetja (43. člen). Kako se oblikujejo plače teh delavcev pravilnik podrobneje ne ureja, razen da vsebuje prilogo z metodologijo za ugotavljanje uspešnosti poslovodnih delavcev, v končni določbi 48. člena pa določa, da se izplačevanje osebnih dohodkov po tem pravilniku opravi v okviru dovoljenih sredstev za osebne dohodke po zakonu o izplačevanju osebnih dohodkov in drugih prejemkov ter v okviru možnosti, ki jih dopuščajo poslovni rezultati podjetja. V pravilniku so tudi sicer na več mestih navedena pooblastila direktorja v zvezi z izplačilom plač (znižanje osnovnih plač - 7. člen, ocena delovne uspešnosti - 17. člen, odločanje o razporeditvi in določitvi obračunske osnove - 40. člen).
Glede na določbe Pravilnika o delitvi plač se je sodišče pri svoji odločitvi neutemeljeno oprlo le na izpovedbo priče Š., ki je bila pooblaščena zgolj za tehnično ureditev podatkov za obračun plač, in preuranjeno zaključilo, da je toženec sporna izplačila prejel brez pravne podlage. Za urejanje plač delavcev s posebnimi pooblastili je bil v skladu s 43. členom pravilnika pooblaščen direktor tožene stranke. Kolikor so bila tožencu sporna izplačila izplačana po direktorjevih odredbah, bo glede narave in temelja teh izplačil odločilna direktorjeva izpovedba, morebiti pa tudi izpovedba delavke, ki je bila pri tožnici odgovorna za finančno poslovanje. Če so bila sporna izplačila tožencu izplačana na podlagi odredb direktorja v okviru njegovih pristojnosti, ne bo mogoče zaključiti, da je šlo za izplačila brez pravne podlage.
Ker nižji sodišči pri odločanju nista izhajali iz določb Pravilnika o delitvi plač in drugih prejemkov pri tožnici oziroma sta določbe tega pravilnika, ki predvideva posebno ureditev plač delavcev, za katere ne veljajo kolektivne pogodbe, zmotno uporabili, je ostalo dejansko stanje glede podlage toženčevih izplačil nerazčiščeno. Sodišče prve stopnje bo moralo v dopolnjenem dokaznem postopku ugotoviti dejanski razlog in pravno podlago za izplačila. Pri tem se bo moralo opredeliti in upoštevati tudi pravilniku priloženo metodologijo. Zato je sodišče v skladu z 2. odstavkom 380. člena ZPP reviziji ugodilo in ob razveljavitvi izpodbijanih sodb zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V skladu z določili 3. odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo.