Jedro

Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo Republike Slovenije (Ministrstvo za finance, Finančni urad Maribor), in A. B. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2015/7424 z dne 19. 2. 2015. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila Republika Slovenija (Ministrstvo za finance, Finančna uprava, Finančni urad Maribor), zaradi kršitve pravil Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg), zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in odločitev o pritožbi z dne 29. 6. 2015 ter povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V prvem odstavku 11. člena ZSReg so določeni vpisi podatkov v sodni register, glede katerih v postopku na prvi stopnji odloča sodnik posameznik. Med njimi ni v obravnavanem predlogu za vpis navedenih podatkov pri družbi z omejeno odgovornostjo. O vpisu teh podatkov v sodni register po drugem odstavku 11. člena ZSReg odloča na prvi stopnji sodni referent. Zoper odločitev sodnega referenta pa je dovoljena pritožba, o kateri odloča sodnik posameznik istega sodišča. Iz spisovnih podatkov pa izhaja, da je predlagatelj – subjekt vpisa družba T., d. o. o. predlagal vpise sprememb firme, sedeža in poslovnega naslova, družbenika, zastopnika družbe in družbene pogodbe. V opisu sprememb teh podatkov v sodni register je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZSReg odločila s sklepom Srg 2015/7424 z dne 19. 2. 2015 sodna referentka, zato je sodnik posameznik istega sodišča imel pooblastilo za reševanje pritožbe pritožnika zoper ta sklep v drugem odstavku 11. člena ZSReg. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek o prekoračitvi pooblastil sodišča prve stopnje s tem, ko je odločalo o pritožbi zoper sklep sodne referentke.

5. Po prvem odstavku 37. člena ZSReg lahko registrsko sodišče, če ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Če pa so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, se šteje po drugem odstavku 37. člena ZSReg taka pritožba tudi kot predlog za nadomestitev sklepa. Drugi odstavek se navezuje na prvi odstavek 37. člena ZSReg. Že iz gramatikalne razlage prvega odstavka pa izhaja, da ta predpostavlja zavrnitev predloga predlagatelja (in ne kateregakoli udeleženca v registrskem postopku) in možnost, da se o predlogu za vpis odloči drugače. Pritožnik pa ni predlagatelj vpisa v sodni register, zato njegove pritožbe zoper sklep z dne 19. 2. 2015, ni dopustno obravnavati kot predlog za izdajo nadomestnega sklepa.

6. Pritrditi je pritožniku, da se je registrsko sodišče v izpodbijanem sklepu napačno sklicevalo na drugi odstavek 23. člena ZGD-1, glede napotitve na tožbo po opustitvi firme, njen izbris in odškodnino v pravdnem postopku, ker v obravnavanem primeru ne gre za primer, ko bi bila firma družbe sporna zaradi podobnosti firme druge družbe, temveč za primer, ko je firma sporna zaradi vsebovanja besed (imena uradne osebe), ki so v nasprotju z moralo, ker ime firme po navedbah pritožnika služi zasmehovanju uradne osebe, na kar pravilno opozarja pritožnik.

7. V zvezi z obrazloženostjo izpodbijanega sklepa pa ni utemeljen pritožbeni očitek registrskemu sodišču, ker je zgolj pavšalno ugotovilo, da v konkretnem primeru ne gre za kršitev 17. člena ZGD-1, ki določa, da firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali in ne pove, zakaj sodišče meni, da firma družbe, ki vsebuje del imena in priimek uradne osebe (inšpektorice finančnega organa), z namenom zasmehovanja te osebe, ne pomeni moralno zavržnega dejanja in je zato lahko predmet vpisa v register. Pritožnik smiselno s tem uveljavlja bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg. Izpodbijani sklep je namreč mogoče preizkusiti, ker gre pri presoji kršitve 17. člena ZGD-1 le za vprašanje uporabe materialnega prava.

8. Za pritožnico je sporna fantazijska sestavina firme „A.“, ker je ta sestavljenka dela imena in priimka uradne osebe pritožnice in meni, da služi namenu zasmehovanja uradne osebe, kar je zavržno dejanje in zato v nasprotju z moralo in torej v nasprotju s 17. členom ZGD-1. 9. Pritožbeno sodišče s takim stališčem pritožnice ne soglaša. Po 17. členu ZGD-1 namreč firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali (da je izpolnjen zakonski znak kršitve te določbe, je uveljavljala pritožnica že v pritožbenem postopku pred registrskim sodiščem). Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme (ki je obvezna sestavina firme družbe z omejeno odgovornostjo – četrti odstavek 27. člena v zvezi s 13. členom ZGD-1). Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ker v fantazijski sestavini firme „A.“ ni prepoznalo kršitev 17. člena ZGD-1. 10. Ker je bilo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve registrskega sodišča glede vpisa spremembe firme v sodni register pri subjektu vpisa mogoče odločiti že ob pravilni uporabi materialnega prava, ni bilo nobene potrebe po razpisu naroka in razjasnitvi kakršnihkoli odločilnih dejstev, ki bi bila med udeleženci registrskega postopka sporna in odločilna za presojo kršitev 17. člena ZGD-1. 11. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, registrsko sodišče pa je pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo niti bistvenih postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

12. O pritožbenih stroških pritožnice pritožbeno sodišče ni določalo, saj jih ni opredeljeno uveljavljala, pa tudi, če bi jih, z zahtevkom za povračilo stroškov ne bi mogla uspeti glede na določilo prvega odstavka 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.