Jedro

Podlago tožbenemu zahtevku predstavlja 11 računov, ki jih tožena stranka ni zavrnila, tem pa so priložene dobavnice, ki so podpisane s strani trgovskega potnika tožeče stranke in predstavnika tožene stranke. S tem je tožeča stranka zanesljivo dokazala obstoj in višino svoje terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: „Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi opr. št. VL 55354/2008, z dne 11. 8. 2008, se vzdrži v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške 1.026,3 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila.“

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma podrejeno razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 11 vtoževanih računov in podpisanih dobavnic tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo 13.541,00 EUR ugodilo. Ugovore tožene stranke o izvršenih plačilih in neprejemu blaga je zavrnilo, ker teh trditev tožena stranka ni dokazala. Pojasnilo je, da ni predložila nobenega listinskega dokazila o plačilu, kot poslovni subjekt pa je dolžna svoje poslovanje ustrezno evidentirati in razpolagati z ustrezno listinsko dokumentacijo.

6. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa ugotavlja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi najprej navedla, da je vtoževane račune že plačala ter da je način plačevanja med strankama potekal gotovinsko, torej brez ustrezne dokumentacije (ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 27. 8. 2008, r. št. 3). Kasneje pa je zatrjevala, kar ponavlja tudi v pritožbi, da zaračunanega blaga ni prejela ter da ni podpisala nobene dokumentacije (odgovor na tožbo z dne 26. 5. 2011, r. št. 15).

7. Podlago tožbenemu zahtevku torej predstavlja 11 računov, ki jih tožena stranka ni zavrnila, tem pa so priložene dobavnice, ki so podpisane s strani trgovskega potnika tožeče stranke in predstavnika tožene stranke (priloge A3 do A13). S tem je tožeča stranka zanesljivo dokazala obstoj in višino svoje terjatve. Tožena stranka dobavnicam ni konkretizirano ugovarjala, pač pa je navedla le, da ni podpisala nobene dokumentacije. Ker nasprotno izhaja iz predloženih listin, tožena stranka pa niti ni zatrjevala, da podpisi na dobavnicah niso od predstavnika tožene stranke, je presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala svojo terjatev do tožene, pravilna.

8. Zaslišanje prič o načinu poslovanja pravdnih strank tudi po oceni pritožbenega sodišča za odločitev ni bilo potrebno, upoštevaje spremenjen ugovor tožene stranke, da blaga ni prejela. Stalna praksa, kot jo zatrjuje tožena stranka, zato v obravnavani zadevi ne predstavlja pravno odločilnega dejstva. Pritožbeno sodišče tudi soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pravna oseba (d.o.o.), ki je skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah dolžna voditi poslovne knjige. Zato tudi če ni razpolagala z listinskimi dokazili o plačilu, bi stanje svojih terjatev lahko prikazala vsaj z izpiski iz svojih knjigovodskih evidenc.

9. Glede kršitve 12. člena ZPP (načelo pomoči prava neuki stranki) pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožena stranka na narok za glavno obravnavno dne 30. 6. 2011 (r. št. 17) sploh ni pristopila, zaradi česar se pritožbeni očitki že iz tega razloga izkažejo za neutemeljene.

10. Ustrezna in s sodno prakso skladna pa je tudi odločitev o stroških postopka (prim. odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 522/2009 z dne 7. 10. 2009 in I Cpg 361/2010 z dne 14. 9. 2010 ter J. Vlaj, Stroški postopka, Pravosodni bilten, 2/2008, str. 9). Sodišče prve stopnje je preverilo utemeljenost priglašenih stroškov na samem stroškovniku (l. št. 40), zato je imela tožena stranka možnost preizkusiti končni znesek priznanih stroškov in v pritožbi stroškovni odločitvi tudi konkretno nasprotovati, česar pa ni storila.

11. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).