Jedro

Izpolnjene so tudi druge predpostavke, saj je izkazano, da oseba ne ogroža le zdravja ampak tudi svoje življenje in življenje drugih (obstaja realna ponovitvena nevarnost, da bo oseba znova povzročila prometne nesreče in uresničila izrečene grožnje), ker ima zaradi duševne bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, izkazane so tudi privzdignjene in nanašalne blodnje, s tem, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker oseba pri tem ni pripravljena sodelovati in bi samovoljno opustila zdravljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebi A. A.(1) omeji prisotnost pri izvajanju dokazov in da se ga zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Psihiatrični kliniki za čas enega meseca, najdlje do 10. 4. 2017. 2. Oseba vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(2) in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da nima zdravstvenih ali duševnih težav, da je krajevno in časovno orientiran, zato psihiatrično zdravljenje ni potrebno. Iz teh razlogov je tudi zmotna odločitev sodišča, ki je osebi prepovedalo sodelovanje v postopku, prav tako pa bi sodišče prve stopnje moralo osebo zaslišati. Oseba je vznemirjena, ker jo doma čakajo kmečka opravila in delo na polju. Zmotna je tudi odločitev, da se udeleženca zadrži v zaprtem oddelku, ker takšno izolacijo oseba težko prenaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da sta zaradi akutne psihoze in čustvene motnje pri osebi hudo moteni presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Pritožba ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oseba ob podajanju izjave zahtevala, da komisija (sodnica in izvedenka) zapusti sobo, ker se z njo ne bo pogovarjala. Oseba je bila tako v času podajanja izjave sodnici in ob pregledu izvedenke fiksirana na postelji po naročilu zdravnika, ker je obstajala zelo velika nevarnost agresivnega izbruha. Izvedenka ugotavlja, da je bila oseba ob razgovoru čustveno privzdignjena, jezava in verbalno nasilna, zato je obstajala velika nevarnost ponovnega verbalnega izbruha in fizičnega nasilja. Izvedenka je pojasnila, da je oseba četrtič sprejeta na psihiatrično zdravljenje, da se njeno zdravstveno stanje ni pozdravilo in da je oseba ob zadnjem zdravljenju takoj samovoljno prekinila psihiatrično zdravljenje, ko je bila premeščena na odprti oddelek. Izvedenka pojasnjuje, da bi oseba takoj opustila zdravljenje, če bi bila brez nadzora, prenehala bi jemati zdravila, znova bi posegla po psihoaktivnih snoveh, kar bi povzročilo dodatno poslabšanje njenega zdravstveno stanje. Znova bi tudi življenjsko ogrožala sebe in druge, lahko tudi na način, zaradi katerega je bila oseba ob zadnjem zdravljenju sprejeta v psihiatrično kliniko, ker je povzročila dve prometni nesreči, pred tem pa razbijala po stanovanju in grozila policistom.

5. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je osebi omejilo prisotnost pri izvajanju dokazov. Protispisna je pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo osebe. Iz zapisnika izhaja, da je podala izjavo, v kateri je navedla, da je povzročila nesrečo, v kateri bi lahko ubila sto ljudi, naslednji dan pa je mirno sedela in pila kavo, nato pa je zahtevala, da komisija zapusti sobo. Vse te okoliščine potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje, da je treba osebo zadržati v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, saj bi v nasprotnem samovoljno prekinila zdravljenje. Izpolnjene pa so tudi druge predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju, saj je izkazano, da oseba ne ogroža le zdravja ampak tudi svoje življenje in življenje drugih (obstaja realna ponovitvena nevarnost, da bo oseba znova povzročila prometne nesreče in uresničila izrečene grožnje), ker ima zaradi duševne bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, izkazane so tudi privzdignjene in nanašalne blodnje, s tem, da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker oseba pri tem ni pripravljena sodelovati in bi samovoljno opustila zdravljenje.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, ki jih navaja pritožba in tudi ne kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju oseba.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.