Jedro

Če je v zemljiško knjigo vpisana stavba, ne pa tudi posamezna stanovanja kot etažna lastnina, se v postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini uporabijo določbe 244. in 211. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah - stanovanju v stanovanjski hiši na T. 11, K., vpisani pri vl. št. 2338 k.o. ... in - stanovanju v stanovanjski hiši na naslovu L. 2, K., vpisani v vl. št. 2316 k.o... Tako je odločilo, ker je po podatkih zemljiške knjige ugotovilo, da dolžnik ni lastnik nepremičnin, ki naj bi bile predmet zavarovanja upnikove terjatve. Proti sklepu je upnik vložil ugovor, ki ga je prvo sodišče pravilno obravnavalo kot pritožbo (prmerjaj 9. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi delno povzema razloge izpodbijanega sklepa in ob citiranju 211. člena ZIZ trdi, da je pravno naziranje prvega sodišča v nasprotju s citiranim členom. V konkretnem primeru gre za etažno lastnino in je res, da dolžnikove nepremičnine dejansko niso vknjižene v zemljiško knjigo. Pritožba je utemeljena. Iz navedb upnikovega predloga za zavarovanje denarne terjatve izhaja, da predlaga zavarovanje terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na dveh stanovanjih, ki se nahajata v dveh nepremičninah in sicer vpisanih pri vložku št. 2338 in 2316 k.o. ... Iz upnikovega predloga, povzetega tudi v izreku izpodbijanega sklepa, izhaja, da predlaga zavarovanje denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na dveh stanovanjih, ki se nahajata v stavbah, vpisanih v vl. št. 2338 in 2316 k.o. ... in to na podlagi 244. in 211. člena ZIZ. Zastavna pravica na dolžnikovi nepremičnini je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju urejena kot oblika zavarovanja upnikove denarne terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova (v konkretnem primeru je to izvršljiva odločba v upravnem postopku). Na podlagi določbe 4. odst. 244. člena ZIZ je mogoče takšno zavarovanje ustanoviti tudi na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. V tem primeru se uporabljajo določbe 2ll. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu navesti, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površino, oziroma druge podatke, potrebne za njeno idenfitikacijo. Sodišče opravi rubež nepremičnine in na narok povabi upnika, dolžnika in mejaše. Zapisnik o rubežu ima pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Citirana določba predstavlja pravno podlago tudi za ustanovitev zastavne pravice na stanovanju, ki ni vpisano v zemljiški knjigi kot etažna lastnina, čeprav je stavba kot celota vpisana v zemljiško knjigo. Na tej pravni podlagi prvo sodišče, očitno zaradi delno nejasnih navedb upnika v samem predlogu (ki so z njegovo pritožbo pojasnjene), ni obravnavalo. Iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da sta obe stavbi, v kateri se nahajata navedeni stanovanji, sicer vpisani v zemljiško knjigo in da dolžnik ni njihov izključni lastnik, vendar nista vpisani kot stavbi v etažni lastnini. Ker upnik izkazuje pridobitni naslov dolžnika na stanovanjih, na katerih predlaga ustanovitev zastavne pravice, s priloženima prodajnima pogodbama, bo moralo prvo sodišče na navedeni pravni podlagi ponovno obravnavati upnikov predlog. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).