Jedro

Potek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora je pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (četrti odstavek 27. člena ZDOdv). Predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdo (tretji odstavek 27. člena ZDOdv) in se v primeru, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora, konča po poteku treh mesecev od začetka (4. alineja prvega odstavka 35. člena ZDOdv). Tožnik zatrjuje, da mu Državno odvetništvo noče izdati potrdila o končanem predhodnem postopku poskusa mirne rešitve spora. Če bi šlo za takšno situacijo, bi lahko tožnik dokazoval, da je postopek končan s potekom treh mesecev od njegovega začetka, četudi za to ne bi imel potrdila.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 2. 2022 zavrglo tožbo, s sklepom z dne 18. 3. 2022 pa zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper oba sklepa se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe navaja, da je iz upravičenih razlogov zamudil dopolnitev tožbe, ki jo je nato ob prvi priložnosti, ko je bilo to mogoče, z zamudo dopolnil. Hkrati s pritožbo je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in dopolnitev tožbe. Odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je predmet druge pritožbe, v kateri tožnik navaja, da mu 14. 1. 2022 pozivni sklep ni bil vročen s fikcijo vročitve. Tudi če bi fikcija nastopila, tožnik v 15-dnevnem roku ni mogel predložiti sodišču potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku. Tožnik je 17. 11. 2021 na Državnem tožilstvu RS vložil napoved tožbe in predlog za mirno rešitev spora. Kljub temu, da je tožena stranka prejela napoved tožbe, mu potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora noče izdati, ker je k temu nihče ne more prisiliti.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 18. 3. 2022

4. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je eden od pogojev za vrnitev v prejšnje stanje (po četrtem odstavku 117. člena ZPP), da stranka, ki je zamudila rok, obenem opravi zamujeno procesno dejanje in da tega v obravnavani zadevi tožnik ni izpolnil. Tožnik je res priložil svojemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (zelo slabo berljiv) dopis, naslovljen na Državno odvetništvo RS, vendar pa ni niti zatrjeval, kdaj bi ga odposlal, niti ni predložil nobenih dokazil o tem, da bi bil dopis odposlan na Državno odvetništvo RS. V 7. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje zelo podrobno predstavilo celoten potek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora. Ta je pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (četrti odstavek 27. člena ZDOdv). Predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdo (tretji odstavek 27. člena ZDOdv) in se v primeru, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora, konča po poteku treh mesecev od začetka (4. alineja prvega odstavka 35. člena ZDOdv). Tožnik zatrjuje, da mu Državno odvetništvo noče izdati potrdila o končanem predhodnem postopku poskusa mirne rešitve spora. Če bi šlo za takšno situacijo, bi lahko tožnik dokazoval, da je postopek končan s potekom treh mesecev od njegovega začetka, četudi za to ne bi imel potrdila. Pa vendar v obravnavani zadevi tožnik ne more izkazati, kdaj se je postopek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora začel, saj ni niti zatrjeval, kdaj je predlog vložil niti ni predložil dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, kdaj (če sploh) je bil tak predlog vložen. Sicer pa je iz vsebine predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priloženega dopisa (ki je sicer naslovljen na Državno odvetništvo RS) razvidno, da se vsebina nanaša na povsem drug življenjski dogodek, kot pa ga je tožnik želel uveljaviti s tožbo v tej pravdni zadevi. Odločitev, da tožnik z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni hkrati opravil tudi zamujenega procesnega dejanja, se tako izkaže kot pravilna, kar pa pomeni, da je bil pravilno zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 15. 2. 2022

5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v sodnem roku 15 dni, razvidnem iz pozivnega sklepa z dne 21. 12. 2021, tožnik ni dopolnil tožbe in ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. Tožnik v pritožbi dvomi ali je bila vročitev s fikcijo 14. 1. 2022 opravljena. Iz spisa je razvidno, da je bila takšna vročitev veljavno opravljena: 30. 12. 2021 je bilo tožniku puščeno obvestilo o pošiljki (prejema tega obvestila tožnik ne zanika), vročitev s fikcijo je bila opravljena z iztekom 15 dni, torej 14. 1. 2022, prvi naslednji delovni dan pa je bila tožniku v hišnem predalčniku puščena sodna pošiljka. Kot je pojasnjeno v prejšnji točki, tožnik ni uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, saj tudi ob vložitvi navedenega predloga ni priložil ustreznega dokazila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. Ker je tak predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora pogoj za uvedbo pravdnega postopka in ker tožnik ni izkazal, da bi ga sprožil in bi se postopek neuspešno končal, ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje tega pravdnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno tožbo zavrglo (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).

6. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (365. člen ZPP).