Jedro

Tožeča stranka zahteva ugotovitev besedila odločbe z dne 3.8.1948, to je dejstva, česar pa po 1.odst. 187.čl. ZPP z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati.

Prejšnji lastnik nacionaliziranega premoženja oziroma njegov pravni naslednik bi lahko dosegel vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja le v primeru, če bi bili podani po tedaj veljavnih pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava pogoji za tožbo na izbris.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke v delu, da se ugotovi, da je bila po odločbi Vlade SRS z dne 3.8.1948 izvzeta iz nacionalizacije delavnica za popravilo mlinskih valjev, ki se nahaja v objektu mlin št. 2 na parceli 439, ki je vpisana pri vl.št. 1254 k.o... Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v preostalem delu tožbe, da morajo tožene stranke izstaviti zemljiškoknjižno listino, s katero bo lahko tožnica izposlovala vknjižbo svoje lastninske pravice na omenjeni delavnici. Tožnici je naložilo, da povrne toženim strankam in intervenientu pravdne stroške. Tožničino pritožbo proti tej odločbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je vložila proti sodbi in sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni. V obrazložitvi revizije navaja, da obstaja razkorak med vsebino listin in drugih dokazov ter med obrazložitvijo izpodbijane sodbe, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zaradi nepravilne uporabe določb 187.čl. ZPP pa je podana tudi bistvena kršitev po 1.odst. 354.čl. ZPP. Poudarja, da ima tožnica pravni interes na ugotovitvenem delu zahtevka. Navaja še, da bi moralo sodišče ločiti med odločbo Vlade LRS z dne 3.8.1948, ki je materialnopravne narave in je iz nacionalizacije izrecno izvzela delavnico za popravilo mlinskih valjev, ter izvedbeno odločbo z dne 19.4.1951. Odločba Vlade LRS z dne 3.8.1948 ni bila nikoli spremenjena. V izvedbeni odločbi pa je bila izvzeta delavnica očitno zanemarjena, ne pa nacionalizirana. Končno še navaja, da je bila tožba vložena pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91 - ZDEN) in da bi bila tožnica v postopku denacionalizacije prizadeta, ker glede na določbo 3.odst. 16.čl. ZDEN napram zavezancu ne bi uspela z zahtevkom za vrnitev v naravi.

Revizija je bila vročena toženim strankam in intervenientu, ki nanjo niso odgovorili. Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tudi uveljavljani revizijski razlogi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niso podani. Tožeča stranka zatrjuje nasprotja med vsebino izvedenih dokazov in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, ne da bi ta nasprotja konkretizirala. Bistvena kršitev določbe iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP bi bila podana, če bi bilo o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Takega nasprotja revizijsko sodišče ni ugotovilo. Sodišči prve in druge stopnje s tem, da sta zavrgli del tožbe z ugotovitvenim zahtevkom, nista kršili določbe 187.čl. ZPP. Pritrditi je treba sodiščema prve in druge stopnje, da ob upoštevanju okoliščine, da tožnica ne more uspeti z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, za samo ugotovitev izvzema delavnice iz denacionalizacije ni izkazala pravnega interesa. Prezreti pa tudi ni mogoče, da zahteva tožeča stranka le ugotovitev besedila odločbe z dne 3.8.1948, to je dejstva, česar pa po 1.odst. 187.čl. ZPP z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati. Tako je bil ugotovitveni del tožbe tudi iz tega razloga pravilno zavržen.

Tožeča stranka je z dajatvenim delom tožbenega zahtevka zahtevala izstavitev listine, na podlagi katere bi se lahko vpisala kot lastnica delavnice za popravilo mlinskih valjev v objektu na parceli št. 439 vl.št. 1254 k.o... Kot sta ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je bila navedena nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo kot splošno ljudsko premoženje na podlagi odločbe Predsedstva vlade LRS z dne 19.4.1951. Odločba Vlade LRS z dne 3.8.1948, ki izvzema iz nacionalizacije delavnico za popravilo mlinskih valjev in na katero se sklicuje tožnica, zemljiškoknjižno ni bila izvedena. Odločbo z dne 19.4.1951 je na podlagi tedaj veljavnih predpisov izdal pristojni organ. Tako je bila vknjižba splošnega ljudskega premoženja formalno pravilno izvedena. Prejšnji lastnik nacionaliziranega premoženja oziroma njegov pravni naslednik bi lahko dosegel vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja le v primeru, če bi bili podani po tedaj veljavnih pravnih pravilih zemljiškoknjižnega prava pogoji za tožbo na izbris. Tožnica, ki očitno prvič izpodbija omenjeni vpis s sedanjo tožbo, zakonskih pogojev za tožbo na izbris ni zatrjevala. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje materialnopravno pravilna in da uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Pritrditi je treba sodiščema prve in druge stopnje, da bo tožnica lahko uveljavljala svoje zahtevke zaradi podržavljenja sporne delavnice v postopku za denacionalizacijo, katerega je že sprožila pri pristojnem občinskem upravnem organu. Poleg primerov, ko je bila na podlagi predpisov iz 3.čl. izdana upravna odločba, predvideva določba 4.čl. Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91 in 31/93 - ZDEN) denacionalizacijo tudi v primeru, ko je bilo premoženje podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Glede na revizijske navedbe o prikrajšanju tožnice v denacionalizacijskem postopku se pripominja, da lahko tožnica po 1.odst. 89.čl. ZDEN v tem postopku uveljavlja okoliščine, v katerih je prišlo do prodaje sporne nepremičnine fizični osebi.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).