Up-50/00

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 11. septembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 143/99 z dne 23. 11. 1999 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 727/98 z dne 18. 2. 1999 in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. S 1059/92 z dne 30. 1. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnici je leta 1991 prenehalo delovno razmerje na podlagi njene izjave, ki pa naj bi bila izsiljena in dana v stanju zmanjšane prištevnosti. V sodnem sporu, končanem s pravnomočno odločbo Sodišča združenega dela leta 1992, pritožnica ni uspela. Dne 27. 12. 1996 je vložila predlog za obnovo postopka, ki je bil z izpodbijanimi sklepi zavrnjen. Sodišča so presodila, da predlagani dokazi - postavitev novega izvedenca in zaslišanje lečeče zdravnice - niso novi dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče postopek obnoviti. S takimi odločitvami naj bi ji bile kršene pravice iz 22. in 23. člena Ustave.

2.Pritožnica izpodbija sklepe, izdane v obnovitvenem postopku.

3.Ustavno sodišče zato pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja njene navedbe le, kolikor se nanašajo na postopek o zahtevi za obnovo postopka. Navedb o kršitvah pravic v postopku, ki je bil pravnomočno končan pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, zato v postopku ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati. Tako tudi ni mogoče upoštevati navedb o domnevnih nepravilnosti v takratnem dokaznem postopku.

4.Pritožnica je uveljavljala obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP-77), po katerem se postopek na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

5.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico bi bil podan, če bi bil posamični akt sprejet v postopku, v katerem bi pritožnica ne mogla uveljavljati ali bi le omejeno lahko uveljavljala svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi kakšno drugo njeno pravico. Do tega bi lahko prišlo, kolikor bi pritožnica sicer izpolnjevala z zakonom določene pogoje za uveljavitev oziroma priznanje pravice, pa zaradi neustavnega oziroma nezakonitega postopka te svoje pravice ne bi mogla uveljaviti. V obravnavani zadevi očitno ne gre za tak primer. Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče kršilo to pravico z neenako obravnavo njenih pravic v obnovitvenem postopku, senat Ustavnega sodišča pa v okoliščinah te ustavne pritožbe tudi ni našel razlogov, ki bi govorili za to, da sodišče njenim pravicam ni zagotavljalo enakega sodnega varstva, kakor to velja za vsakogar v enakem pravnem položaju.

6.Ustavno sodišče napačne uporabe procesnega in materialnega prava same po sebi v postopku ustavne pritožbe ne ocenjuje, pač pa presoja le, ali je sodišče izdalo odločbo na podlagi zakona, ki je v nasprotju z Ustavo ali na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona, ter ali je s tem kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine. V obravnavanem primeru očitno ne gre za nobeno od takšnih kršitev Ustave. Iz sklepa revizijskega sodišča in nižjih sodišč je razvidno, da so vsa sodišča argumentirano utemeljila, zakaj uveljavljani obnovitveni razlog ni podan.

7.Ker v izpodbijanem obnovitvenem postopku očitno ne gre za nobeno od zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan