Jedro

Za postopek osebnega stečaja se uporabljajo tudi določila 3., 4. in 5. odstavka 233. člena ZFPPIPP. Iz teh določil je jasno razvidno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka zakonski rok, ki ni podaljšljiv, ne pa sodni rok, ki bi ga sodišče smelo podaljšati. Dolžnik tudi ni vložil predloga za začetek postopka na zapisnik pri sodišču, temveč je ta predlog vložil po odvetniku po elektronski poti. V teh primerih pa ne obstaja pojasnilna dolžnost sodišča v smislu 383.a člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za podaljšanje roka za založitev začetnega predujma, predlog za začetek postopka osebnega stečaja pa je zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da roka za založitev predujma ni mogoče podaljšati, saj ne gre za sodni rok, predlog za začetek postopka pa je bilo treba zavreči, ker dolžnik predloga ni dopolnil v skladu s sklepom z dne 15.4.2013. 2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da ni res, da rok za založitev začetnega predujma ni sodni rok. 16.4.2013 je vložil predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločbe pa do vložitve prošnje za podaljšanje roka ni prejel. Sodišče se je tudi povsem napačno oprlo na 233. člen ZFPPIPP, saj se ta nanaša le na stečajni postopek pravnih oseb. Predlagatelj je namreč vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki je urejen v oddelku 5.11 ZFPPIPP. Za ta primer velja specialna določba 383.a člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče dolžnika poučiti o obveznosti založitve predujma in o možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma; če ta sredstev nima, mu mora izročiti obrazec za BPP in ga poučiti o postopku pridobitve BPP. dolžnik je že ob podaji predloga navedel, da nima sredstev za založitev predujma in da je zato sam vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar je z listinskimi dokazili tudi potrdil. ZFPPIPP torej ne pozna nobene določbe v smislu zakonsko določenega roka za založitev predujma oziroma predložitev odločbe BPP. Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 383. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona, če ni v oddelku 5.11 tega zakona drugače določeno. V 2. odstavku 383. člena ZFPPIPP je določeno, katera določila ZFPPIPP se ne uporabljajo za postopek osebnega stečaja, med njimi pa ni naveden 233. člen ZFPPIPP. Iz teh določil tako jasno izhaja, da se tudi za postopek osebnega stečaja uporabljajo določila 3., 4. in 5. odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ta določajo, da sodišče predlagatelju s sklepom naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nadaljevanju začetni predujem), če ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka tega predujma ne založi, tak sklep pa sodišče izda v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka; če predlagatelj v tem roku ne dopolni predloga, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek stečajnega postopka. Prav tako je tudi jasno, da se tudi za postopek osebnega stečaja uporabljajo skupna pravila o postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi 3. odstavek 121. člena ZFPPIPP, ki določa, da kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku tega roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti.

5. Iz teh določil je jasno razvidno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka zakonski rok, ki ni podaljšljiv, ne pa sodni rok, ki bi ga sodišče smelo podaljšati. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog za podaljšanje roka za dopolnitev predloga. Dolžnik pa se tudi neutemeljeno sklicuje na 383.a člen ZFPPIPP, za katerega že naslov člena pove, da se uporablja le za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču. Tudi iz vsebine tega člena je jasno razvidno, da se uporablja le v teh primerih. Dolžnik namreč ni vložil predloga za začetek postopka na zapisnik pri sodišču, temveč je ta predlog vložil po odvetniku po elektronski poti. V teh primerih pa ne obstaja pojasnilna dolžnost sodišča v smislu 383.a člena ZFPPIPP. Poudariti je tudi potrebno, da je pojasnilna dolžnost na naroku namenjena prava neveščim dolžnikom, nikakor pa ni na mestu, da bi sodišče imelo tako pojasnilno dolžnost v primeru, ko dolžnika celo zastopa odvetnik, ki je pravni strokovnjak in zato dobro ve, da mora dolžnik založiti začetni predujem ali pa predložiti odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), s katero je tega plačila oproščen. Kljub temu pa dolžnik oziroma zanj odvetnik ni zaprosil za dodelitev BPP že vsaj ob vložitvi predloga, temveč je to po lastnih navedbah storil šele 16.4.2013, torej šele en dan po tem, ko je prejel sklep o dopolnitvi predloga.

6. Zgoraj je navedeno, da je rok 15 dni za dopolnitev predloga zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljšati, dolžnik pa v tem roku ni ne založil predujma ne predložil odločbe o odobritvi BPP. Za obravnavano zadevo tudi zagotovo ne pride v poštev uporaba 383.a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zato tudi pravilno zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja – taka odločitev je bila v skladu s 5. odstavkom 233. člena ZFPPIPP.

7. Ob tem višje sodišče še poudarja, da ni nobene ovire, da dolžnik vloži nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ko in če mu bo odobrena BPP. Zato mu z izpodbijanim sklepom tudi ni prenehala nobena pravica, ki je ne bi mogel več uveljaviti.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

9. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, bo moral na podlagi pravil 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP sam nositi svoje stroške. Pri tem ga višje sodišče tudi opozarja, da je v tem postopku edina stranka, zato niti ni druge stranke, kateri bi sodišče sploh lahko naložilo plačilo stroškov postopka.