Jedro

Tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj vrednost nepremičnin, ki jih ima v lasti ali solasti, brez nepremičnine v kateri živi, presega vrednost 13.780,00 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo A.A. z dne 5. 2. 2014 (v nadaljevanju tožnica) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 226/2012. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se tožničina prošnja nanaša na ustavitev izvršbe, ker naj bi bil dolg že plačan. Po citiranju določb 11., 13., 14., 23., 24. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), tožena stranka na podlagi tožničine prošnje, listinskih dokazil, tožničine izjave in uradno pridobljenih podatkov, ugotavlja, da je tožnica samska oseba in da vrednost nepremičnin, ki so v celoti last tožnice in tistih, ki jih ima tožnica v solasti (delež 52/192), brez nepremičnine v kateri živi, presega vrednost 13.780,00 EUR. Tožnici pojasnjuje, da vrednost njenega premoženja (24.157,90 EUR), presega premoženjski cenzus, do katerega se po prvem odstavku 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), v zvezi s petim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), brezplačna pravna pomoč še lahko dodeli. Zato je njeno prošnjo, na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP, kot neutemeljeno zavrnila.

V nadaljevanju obrazložitve pa še dodaja, da tožnica v navedeni izvršilni zadevi tudi vsebinsko gledano nima izgledov za uspeh, zato njena prošnja neutemeljena tudi ob upoštevanju pogojev določenih v prvem odstavku 24. člena ZBPP.

Tožnica, v tožbi zatrjuje, da je dolg, ki se nanaša na obravnavano izvršilno zadevo že poravnala in da je bila s tem v zvezi sama že odškodovana za 45.000,00 EUR. V nadaljevanju opisuje okoliščine, ki so povezane s premoženjem njenih sorodnikov. V zvezi z njenim premoženjem pa navaja, da je le-to precenjeno. Smiselno sodišču predlaga naj tožbi ugodi tako, da ji bo dodeljena brezplačna pravna pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in podrobneje pojasnjuje izpodbijano odločitev. Ker meni, da tožnica v tožbi ni navedla nobenih konkretnih dejstev in ni predložila dokazov, v celoti vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih, ki izhajajo iz obrazložitve njene odločbe. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi ugotovitev v izpodbijani odločbi, ki temelji na podatkih v spisu Bpp 42/2014, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na njegovi podlagi tudi pravilno uporabila materialni zakon. Sodišče zato sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in razlogov za svojo odločitev ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi s tožbo pa še dodaja: Iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisih izhaja, da je tožena stranka v skladu s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ob upoštevanju določb Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), upoštevala predpisan premoženjski cenzus, ki za samsko osebo znaša 13.780,00 EUR. Pri ugotavljanju premoženjskega stanja, pa je na podlagi tožničine izjave, zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov GURS, ugotovila, da znaša vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so v celoti last tožnice 10.636,00 EUR, vrednost deleža tožnice pri nepremičninah, ki so v njeni solasti pa 13.521,90 EUR. Stanovanja, v katerem tožnica živi in ustreza kriteriju primernega stanovanja, pri ugotavljanju vrednosti tožničinih nepremičnin, pa ni upoštevala.

Po oceni sodišča je zato zmotno stališče tožnice, ki meni, da z okoliščinami, na katere se sklicuje v tožbi, izkazuje tožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede višine vrednosti njenih nepremičnin. Tožnica namreč ne izpodbija dejstva o lastništvu oz. solastništvu nepremičnin, ki so bile upoštevane kot njeno premoženje in niti vrednosti, ki je bila izračunana po podatkih GURS. Pavšalno zatrjevanje tožnice, da bo pri GURS vložila zahtevo za znižanje vrednosti nepremičnin, ker so v slabem stanju, brez navedbe zneska, ki naj bi predstavljal njihovo pravo vrednost in brez dokazov glede njihove nižje vrednosti, pa tudi po presoji sodišča na, v izpodbijani odločbi, ugotovljeno vrednost tožničinega premoženja ne more vplivati.

Sodišče glede na vse navedeno, ob upoštevanju dejanskega stanja ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe, ugotavlja, da je le-ta pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.