Jedro

Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o tem, da se tožba (tožnika) šteje za umaknjeno in da se postopek v tem delu ustavi.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o tem, da se tožba (tožnika) šteje za umaknjeno in da se postopek v tem delu ustavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se tožba tožnika proti tožencu šteje za umaknjeno v celoti in da se postopek v delu tožbe tožnika proti tožencu ustavi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo stranskega intervenienta zavrglo, pritožbo tožnika pa zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem pojasnjuje, da bi Vrhovno sodišče revizijo moralo dopustiti zaradi narave procesnih jamstev, ki so mu bila kršena, in zaradi (še) nerešene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka 282. člena ZPP. Zaradi tožnikove neudeležbe na naroku 24. 11. 2011 in ob soglasju toženca je sodišče prve stopnje štelo, da je tožba umaknjena, saj je ocenilo, da ni pogojev za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa. Predlagatelj meni, da je bilo v konkretnem primeru kršeno načelo kontradiktornosti oziroma da mu je bila kršena pravica do izjave pred sodiščem (22. člen Ustave RS), kar pomeni bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem mu je bila odvzeta še pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS), saj mu zoper sklep o ustavitvi postopka, ki ga je na glavni obravnavi 24. 11. 2011 sprejelo sodišče prve stopnje, ni bila dana možnost pritožbe. Tožnik opozarja na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka 282. člena ZPP in dejstvo, da je Ustavno sodišče RS z odločbama U-I-161/10 z dne 9. 12. 2010 in U-I-164/09 z dne 4. 2. 2010 že razveljavilo prvi in drugi odstavek 282. člena ZPP. Ob primerjavi četrtega odstavka 282. člena ZPP s prvim in drugim odstavkom istega člena tožnik ugotavlja, da vsa ta določila pomenijo prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave RS). Domneva umika tožbe iz četrtega odstavka 282. člena ZPP, ki je (bila) podlaga za izpodbijano odločitev, absolutno pomeni omejitev človekove pravice do sodnega varstva, ki po tožnikovem mnenju ni skladna z načeli pravne države (2. člen Ustave RS), in sicer splošnim načelom sorazmernosti, ki prepoveduje prekomerne posege države (zakonodajalca) kljub zasledovanju ustavno dopustnega cilja, konkretno zagotavljanja sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlagatelj izpostavlja vprašanja: ali pomeni odločitev v skladu s četrtim odstavkom 282. člena ZPP prekomeren poseg v pravico stranke do sodnega varstva; ali obstaja utemeljen razlog za obstoj različne pravne posledice v primeru, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, in v primeru, če ne pride na kasnejši narok za glavno obravnavo, oziroma ali je treba tožnika strožje sankcionirati v primeru, če ne pride na kasnejši narok za glavno obravnavo, čeprav so bili praktično že vsi dokazi v postopku izvedeni in bi sodišče o zadevi lahko odločilo na podlagi stanja spisa.

4. Vloge, naslovljene „Dopolnitev predloga za dopustitev revizije“, ki jo je tožnik pri Vrhovnem sodišču RS vložil 22. 5. 2013, to sodišče zaradi njene vložitve po izteku tridesetdnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP(1) ni upoštevalo.

5. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Tožnik je sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 898/2012 z dne 3. 10. 2012 prejel 24. 10. 2012.