Jedro

Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska od tožene stranke. Za popolnost tožbe je bistveno, da tožeča stranka navede dejstva, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih. Tožnica je navedla, da vtožuje svoj zahtevek na dveh podlagah: na spregledu pravne vsebnosti in na toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je pri tem navedla, na podlagi katerih toženčevih ravnanj naj bi bil podan kakšen od zatrjevanih dejanskih stanov iz 8. člena ZGD-1. Poleg tega je tožnica navedla tudi dejstva, ki naj bi izkazovala toženčevo odškodninsko odgovornost. V pripravljalni vlogi je tožnica navedla tudi dokaze, ki naj bi izkazovali zatrjevana dejstva. Te trditve zadoščajo za popolnost tožbe v formalnem smislu, saj je identifikacija denarnega zahtevka tožnice glede na podane trditve mogoča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Zadeva se vrne sodišču prve stopnje v sojenje pred drugim sodnikom.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrglo tožbo tožeče stranke.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne prvemu sodišču pred drugega sodnika. Navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov, saj se ne opredeli do obstoječega zahtevka tožeče stranke. Ni mogoče trditi, da v spisu ni zahtevka. Zahtevek tožeče stranke je popoln. Trdite prvega sodišča o nerelevantnosti navedb in dokaznih predlogov so takšne narave, da jih mora sodišče sprejeti z meritorno, ne pa s procesno odločitvijo. Tožeči stranki je bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica do sodnega varstva. Zadeva naj se vrne pred drugega sodnika, saj je treba varovati pravico tožnika do nepristranskega sodnika.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Napačno je stališče prvega sodišča, da pritožnica po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ni dopolnila tožbe v skladu s 180. členom ZPP. Tožbeni zahtevek je bil določno opredeljen že v predlogu za izvršbo, vtoževana terjatev pa je razvidna iz prvega in tretjega odstavka izreka sklepa o izvršbi VL 111556/2014 z dne 12. 9. 2014, kar je predmet zahtevka v pravdi. Tožnica zahteva plačilo zneska 406,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 2. 11. 2013 in izvršilnim stroški v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi do plačila. Poziv prvega sodišča v sklepu z dne 10. 2. 2015, da tožnica oblikuje tožbeni zahtevek tako, da bo ta vseboval zahtevo glede glavne stvari, je bil zato brezpredmeten. Kaj tožnica vtožuje (po višini) je očitno jasno tudi tožencu, saj trdi, da ima tožnica to terjatev do družbe A., d. o. o., ne pa do njega.

6. Ker gre za spor majhne vrednosti je bila tožnica dolžna dopolniti tožbo z navedbo dejstev, na katera opira toženi zahtevek, in dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, v prvi pripravljalni vlogi po razveljavitvi sklepa o izvršbi (451. člen ZPP). To je storila s pripravljalno vlogo z dne 18. 12. 2014. Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska od tožene stranke. Za popolnost tožbe je bistveno, da tožeča stranka navede dejstva, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014 navedla, da vtožuje svoj zahtevek na dveh podlagah: na spregledu pravne vsebnosti in na toženčevi odškodninski odgovornosti. Tožnica je pri tem navedla, na podlagi katerih toženčevih ravnanj naj bi bil podan kakšen od zatrjevanih dejanskih stanov iz 8. člena ZGD-1. Poleg tega je tožnica navedla tudi dejstva, ki naj bi izkazovala toženčevo odškodninsko odgovornost. V pripravljalni vlogi je tožnica navedla tudi dokaze, ki naj bi izkazovali zatrjevana dejstva (tožnica je v samo pripravljalno vlogo delno vključila tudi dokaze kot sestavni del vloge).

7. Te trditve zadoščajo za popolnost tožbe v formalnem smislu (prvi odstavek 180. člena ZPP), saj je identifikacija denarnega zahtevka tožnice glede na podane trditve mogoča. S presojo, da navedbe tožnice v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014 niso relevantne, se prvo sodišče loteva tudi področja, ki zadeva sklepčnost tožbe, kar pa je za presojo popolnosti tožbe nepomembno (več o tem mag. Nina Betetto, Razlikovanje med nesklepčno in nepopolno tožbo, Pravosodni bilten 4/2010, str. 57).

8. Ker je tožba formalno popolna je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). Ob tem je odredilo, da se zadeva vrne prvemu sodišču v sojenje pred drugim sodnikom (365. člen ZPP), ker je prvi sodnik neutemeljeno vztrajal na svojem napačnem stališču o nepopolnosti tožbe tudi pri izdaji ponovnega sklepa o zavrženju tožbe, s čimer se po nepotrebnem podaljšuje sodni postopek.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).