Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Osebe, ki se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, so v 57. členu ZUTD določene taksativno. Pomeni, da je pogoj za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje in torej sklenitev pogodbe o tovrstem zavarovanju, eden izmed statusov, določen v 1. odstavku 57. člena ZUTD.
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 9. 5. 2016 in št. ... z dne 14. 9. 2015 ter sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za brezposelnost od 1. 11. 2013 do 19. 10. 2015 (I. točka izreka). Tožbo v delu na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za isto obdobje je zavrglo (II. točka izreka). Sklenilo je, da stroški tožnice bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje (III. točka izreka).
2. Zoper sodbo in sklep se laično pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Pojasnjuje, da je že sodišču prve stopnje predložila zapisnik inšpektorata za javni sektor z dne 20. 2. 2017 in odgovor z dne 24. 2. 2017, naknadno pa dostavlja še ugotovitve inšpekcijskega nadzora z dne 19. 7. 2017, ki ga je prejela 20. 7. 2017. Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.
3. V odgovoru na pritožbo toženec prereka pritožbene navedbe. Izpodbijana sodba in sklep sta pravilna in zakonita, zato predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabljeno. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.
K pritožbi zoper sodbo (I. točka izreka)
6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb o sklenitvi pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti, torej vključitvi v to zavarovanje. Ugotovljeno je bilo, da pogoji za vključitev niso izpolnjeni, ker tožnica ne sodi v krog oseb, za katere je tovrstno zavarovanje zakonsko predvideno. Enako je z izpodbijano zavrnilno sodbo v I. točki izreka pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o urejanju trga dela (ZUTD),2 ki ureja obvezno in prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti. Obvezno zavarovanje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, prostovoljno pa s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti. Krog oseb, ki so že na podlagi zakona vključene v obvezno zavarovanje, določa 54. člen ZUTD. Pogoji za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje pa so urejeni v 57. členu ZUTD. Osebe, ki po zakonu niso vključene v obvezno zavarovanje, se pod zakonskimi pogoji lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. Prostovoljni zavarovanci imajo pod pogoji iz tega zakona enake pravice kot obvezni zavarovanci.
8. Vendar se po 57. členu ZUTD lahko v obvezno zavarovanje prostovoljno vključijo le slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi; zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino v delovnem razmerju ali samozaposleni; osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih; zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev, in zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest mesecev, če niso obvezno zavarovani po tem zakonu (1. odstavek). V prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju in prijavo v zavarovanje po predpisih, ki urejajo prijavo v obvezna socialna zavarovanja (2. odstavek). Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju sklene zavod po predhodni ugotovitvi, da je osebi na podlagi njenega predloga za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost prostovoljno zavarovane osebe (3. odstavek).
9. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se za primer brezposelnosti s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju lahko prostovoljno zavarujejo le osebe iz 1. odstavka 57. člena ZUTD. Citirane določbe so po stališču pritožbenega sodišča sicer povsem jasne in dodatne razlage niti ne potrebujejo. Osebe, ki se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, so v 57. členu ZUTD določene taksativno. Pomeni, da je pogoj za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje in torej sklenitev pogodbe o tovrstem zavarovanju, eden izmed statusov, določen v 1. odstavku 57. člena ZUTD.
10. Ob ugotovitvi, da tožnica ni oseba iz 1. odstavka 57. člena ZUTD, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti niso izpolnjeni. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni, da je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za brezposelnost od 1. 11. 2013 do 19. 10. 2015 utemeljeno zavrnjen.
K pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe (II. točka izreka)
11. Z II. točko izreka je zaradi t. i. res iudicate kot negativne procesne predpostavke za meritorno sojenje zakonito zavržena tožba v delu na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za obdobje od 1. 11. 2013 do 19. 10. 2015. 12. S sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. V Ps 2099/2014 z dne 9. 7. 2015, potrjeno s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 474/2015 z dne 15. 10. 2015, je bil tožbeni zahtevek na odpravo odločb z dne 29. 11. 2013 in z dne 4. 3. 2014, s katerima je bila tožnici pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti priznana od 1. 11. 2013 do 31. 1. 2014, torej za obdobje treh mesecev, in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, zavrnjen. Tožnica je uveljavljala prav priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v daljšem trajanju.
13. Pomeni, da je bilo o tožničini pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za obdobje od 1. 11. 2013 dalje že pravnomočno razsojeno. Ponovno sojenje o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno razsojeno, seveda ni dopustno. Po 274. členu ZPP se tožba v takšnem primeru zavrže. Tudi sicer je bilo z izpodbijanima odločbama, ki sta predmet presoje v tem socialnem sporu, odločeno le o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti (58. člen v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; ZDSS-13).
Odločitev pritožbenega sodišča
14. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ter 2. odstavka 365. člena ZPP potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Splošne ugotovitve inšpekcijskega nadzora nad tožencem so za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne.4 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Po 1. odstavku 360. člena ZPP se mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti le od tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena.