- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba in sklep I U 198/2024
ECLI:SI:UPRS:2026:I.U.198.2024 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po pravni teoriji mora za to, da bi pooblastilo obsegalo tudi upravi0denje vodenja in odlo0Danja v postopkih po ZUP, iz vsebine predpisa o organizaciji ali drugega predpisa izrecno izhajati, da gre za pooblastitev izdajanja upravnih aktov po ZUP - splo61no pooblastilo za nadome610Danje namreč ne zadostuje. Iz citiranih dolo0Db 16. in 17. 0Dlena ZDU-1 ne izhaja, da je z izdajo takega pooblastila dr7Eavni sekretar poobla610Den tudi za izdajanje upravnih aktov (vodenje postopka in odlo0Danje) po ZUP. Dr7Eavni sekretar s tak61nim pooblastilom namreč ne postane predstojnik organa v smislu prvega odstavka 28. 0Dlena ZUP, iz ZDU-1 in ZUP pa tudi ne izhaja, da bi bilo z organizacijskim pooblastilom mogo0De izklju0Diti uporabo procesnih pravil ZUP.
Izpodbijana odločba, ki ne obstaja ve0D (ker jo je sodi610De s sodbo, I U 195/2024-61 z dne 14..4..2026 7E odpravilo), v to7Eni0Din polo7Eaj ne more (ve0D) posegati, sodi610De pa 7Ei odpravljene (in tako neobstoje0De) odlo0Dbe v predmetnem upravnem sporu tudi ne more ponovno odpraviti.
Izrek
I.To7Ebi zoper izpodbijani sklep se ugodi, sklep Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, 1t. 354020-29/20200-2550-90 z dne 27. 12. 2023, se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovno odlo0Danje.
II.To7Eba zoper odlo0Dbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, 1t. 354020-29/2020-2550-91 z dne 29. 12. 2023, se zavr7Ee.
III.To7Eena stranka je dol7Ena povrniti to7Ee0Di stranki stro61ke tega postopka v vi61ini 936,35 EUR, v roku 15 dni od vro0Ditve te sodbe, od poteka tega roka dalje do pla0Dila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vi61ja stro61kovna zahteva to7Ee0De stranke se zavrne.
IV.Zahteva stranke z interesom po povrnitvi stro61kov postopka se zavrne.
Obrazlo7Eitev
1.Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (v nadaljevanju to7Enka) je z izpodbijanim sklepom zavrgla to7Eni0Dino zahtevo z dne 9..11..2023 za priglasitev stranske udele7Ebe v postopek, 1t. 35402-29/2020, ki se vodi v zvezi z izrednim pravnim sredstvom po 274. 0Dlenu Zakona o splo61nem upravnem postopku (ZUP) za razveljavitev in odpravo sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), 1t. 35405-515/2019-25, 354140-33/2020-4, 35415-36/2020-4 z dne 28. 9. 2020 (v nadaljevanju sklep ARSO2020), po nadzorstveni pravici in za prekinitev tega postopka (1. to0Dka izreka), ter zavrnilo to7Eni0Dino zahtevo po povrnitvi stro61kov postopka (2. to0Dka izreka).
2.Iz obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa izhaja, da prito7Eba zoper sklep ARSO2020 ni bila vlo7Eena, zato je ta postal dokon0Den in pravnomo0Den. To7Enica je priglasila stransko udele7Ebo v postopku, ki se vodi v zvezi z izrednim pravnim sredstvom iz 274. 0Dlena ZUP (odprava in razveljavitev odlo0Dbe po nadzorstveni pravici), in sicer v zvezi s predhodnim upravnim postopkom, ki se je kon0Dal s pravnomo0Dnim sklepom ARSO2020. S tem sklepom je bilo odlo0Deno, da mora stranka z interesom za nameravani poseg "Vgradnja povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete" izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To7Enica v predhodnem postopku do izdaje sklepa ARSO2020 ni sodelovala niti v postopku ni priglasila svoje udele7Ebe. Po izdaji in vro0Ditvi omenjenega sklepa bi lahko to7Enica vlo7Eila prito7Ebo zoper ta sklep, pa tega ni storila. Nobenega dvoma tako ni o tem, da to7Enica ni imela polo7Eaja stranke ali stranske udele7Enke v predhodnem upravnem postopku, tako pa tudi ne pravic ali obveznosti v njem. Po mnenju to7Enke to7Enici zato ni ve0D mogo0De dovoliti sodelovanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, saj bi morala priglasiti stransko udele7Ebo 7Ei v predhodnem postopku, pa tega ni storila. Ker skladno s prvim odstavkom 275. 0Dlena ZUP to7Enica ne more zahtevati odprave in razveljavitve sklepa ARSO2020 po nadzorstveni pravici (ne izpolnjuje namre0D pogoja upravi0Dene vlagateljice tak61ne zahteve), ji tudi ni mogo0De dovoliti stranske udele7Ebe v tem postopku. To7Enka dodaja 61e, da to7Enica v zahtevi za stransko udele7Ebo navaja zgolj razloge v zvezi s tem, zakaj bi lahko sodelovala v predhodnem postopku do izdaje sklepa ARSO2020, a bi morala to7Enica stransko udele7Ebo pravo0Dasno priglasiti, pa tega ni storila. Odprava in razveljavitev odlo0Dbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da ga je treba obravnavati restriktivno, namenjeno pa je odpravi najhuj61ih napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. To7Enka zato kljub razlogom, ki jih to7Enica navaja v zvezi z lastni61tvom nepremi0Dnine parc. 1t. ...,k.o. Je7Eica, sodbo (pravilno: sklep; op. sodi610Da) Vrhovnega sodi610Da, IUp162/2020 z dne 12..5..2022 (v nadaljevanju sklep VSRS IUp162/2020), na podlagi katere je to7Enica lahko vlo7Eila prito7Ebi zoper sklep ARSO, 1t. 35405-311/2015-4 z dne 25..9..2015 (v nadaljevanju sklep ARSO2015), in sklep ARSO, 1t. 354050-28/20160-2 z dne 28..1..2016 (v nadaljevanju sklep ARSO2016), ter sodbo Sodi610Da EU v zadevi Gruber C-570/13 z dne 16..4..2015, to7Enici ne more dovoliti stranske udele7Ebe v postopku. To7Enka je na podlagi 2. to0Dke prvega odstavka 129. 0Dlena ZUP tako iz razloga, ker to7Enica ni upravi0Dena vlagateljica zahteve za odpravo ali razveljavitev sklepa ARSO2020, njeno zahtevo zavrgla. Ker to7Enici ni bila priznana stranska udele7Eba v postopku z izrednim pravnim sredstvom, je to7Enka zavrgla tudi njeno zahtevo za prekinitev tega postopka.
3.Z izpodbijano odlo0Dbo je to7Enka ugodila zahtevi stranke z interesom in po nadzorstveni pravici odpravila 3. to0Dko izreka sklepa ARSO2020 (I. to0Dka izreka); obenem je ugotovila, da v postopku stro61ki niso nastali (II. to0Dka izreka).
4.Iz obrazlo7Eitve izpodbijane odlo0Dbe izhaja, da je bilo s sklepom ARSO2016 (ki je dokon0Den in pravnomo0Den) odlo0Deno, da za nameravani poseg izgradnje kanalizacije v okviru projekta "Odvajanje in 0Di610Denje odpadne vode na obmo0Dju vodonosnika ljubljanskega polja - DEL 1 in DEL 3" nosilkam nameravanega posega ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. S sklepom ARSO2020 je bilo odlo0Deno, da je za nameravani poseg vgradnje povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armirano betonske kinete treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Dejansko in pravno stanje v sklepu ARSO2016 je enako kot v sklepu ARSO2020, saj uvedba armiranobetonske kinete ni sprememba vpliva na okolje v smislu dolo0Dil Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uredba). Navedeno pomeni, da je bila upravna zadeva s sklepom ARSO2020, ob enakem dejanskem in pravnem stanju kot v sklepu ARSO2016, druga0De re61ena, to pa (ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz 2. to0Dke prvega odstavka 274. 0Dlena ZUP) utemeljuje izrek izpodbijane odlo0Dbe.
5.To7Enica se z izpodbijanim sklepom in odlo0Dbo ne strinja in vlaga to7Ebo. Uveljavlja, da bi ji moral biti priznan status stranske udele7Enke v obravnavanem upravnem postopku. V dele7Eu do 1/8 je namre0D solastnica nepremi0Dnine z ID znakom ... (v nadaljevanju nepremi0Dnina), ki je obravnavana v sklepih ARSO2015, ARSO2016 in ARSO2020, in po kateri je predvidena izvedba nameravanega posega - izgradnje povezovalnega kanala C0. Nameravani poseg s svojo vsebino neposredno posega v to7Eni0Dino solastninsko pravico na nepremi0Dnini, s tem posledi0Dno tudi v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine (33. 0Dlen Ustave), vpliva tudi na to7Eni0Dina lastninska upravi0Denja, in sicer na pravico uporabe nepremi0Dnine, pravico razpolaganja z njo in njeno vseobse7Eno rabo. Brez to7Eni0Dnega vedenja in sodelovanja v postopku ter varovanja njenih pravic v postopku je odlo0Danje o rabi nepremi0Dnine v njeni solasti nedopustno. To7Enica je prepri0Dana, da nameravani poseg z vidika varstva okolja ni dopusten in je zanj nujno potrebno opraviti celovito presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Zato ima dejanski in pravni interes za sodelovanje v postopku, v katerem sta bila izdana izpodbijani sklep ter odlo0Dba in kjer se je odlo0Dalo, ali se 3. to0Dka izreka sklepa ARSO2020, ki zavezuje stranko z interesom, da za nameravani poseg opravi presojo vplivov na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje, odpravi ali ne. Dodatno to7Enica svoj pravni interes utemeljuje tudi s sklepom Vrhovnega sodi610Da, IUp162/2020, s katerim je to sklenilo, da lahko to7Enica vlo7Ei prito7Ebo zoper sklepa ARSO2015 in ARSO2016, kar je tudi storila. To7Enica povzema bistvene dele obrazlo7Eitve omenjenega sklepa.
6.To7Enica dalje uveljavlja, da je izpodbijani sklep nezakonit tudi zato, ker A. A., ki je vodila postopek in v njem odlo0Dala, v 0Dasu vodenja in odlo0Danja ni imela opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, kot to dolo0Da 31. 0Dlen ZUP, zato ni imela pravice voditi in odlo0Dati v tem postopku, niti za vodenje in odlo0Danje ni bila poobla610Dena s strani ministra.
7.Izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kr61itev pravil postopka po 7. to0Dki drugega odstavka 237. 0Dlena ZUP. Razlogi izpodbijanega sklepa so nejasni, konfuzni, mestoma celo v nasprotju z vsebino spisovne dokumentacije. Obrazlo7Eitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje razlogov o pravno odlo0Dilnih dejstvih. To7Enkin zaklju0Dek, da bi lahko to7Enica zoper sklep ARSO2020 vlo7Eila prito7Ebo, je nerazumljiv, saj ta zavezuje stranko z interesom k izvedbi presoje vplivov na okolje in k pridobitvi okoljevarstvenega soglasja (za kar se zavzema to7Enica), zato ni razloga, da bi to7Enica tak sklep izpodbijala. Tudi okoli610Dina, da to7Enica v predhodnem postopku izdaje sklepa ARSO2020 svoje udele7Ebe ni priglasila in tega sklepa ni izpodbijala, 61e ne pomeni, da nima dejanskega in pravnega interesa sodelovati v postopku, kjer sta bila izdana izpodbijani sklep in odlo0Dba. To7Enkini razlogi so nerazumni, pravno zgre61eni in zakonsko nepodprti. Noben predpis namre0D ne dolo0Da, da bi morala to7Enica, 0De bi hotela sodelovati v obravnavanem upravnem postopku, priglasiti udele7Ebo 7Ei v postopku izdaje sklepa ARSO2020. Nejasno je tudi, kaj ima s to7Eni0Dino stransko udele7Ebo vpra61anje, kdo je podal zahtevo po 275. 0Dlenu ZUP - zakaj bi to7Enica tak61no zahtevo podala, 0De pa se ves 0Das zavzema, da je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Dejstvo je, da je zahtevo podala stranka z interesom, to7Enica pa ima kot solastnica nepremi0Dnine, na katero se nameravani poseg neposredno nana61a, pravico sodelovati tudi v takem postopku, kot stranska udele7Enka. Stransko udele7Ebo je priglasila slaba 2mese0Dna preden je to7Enka izdala izpodbijano odlo0Dbo. To7Enka ne navede niti enega pravno odlo0Dilnega razloga, podprtega v zakonu, zakaj stranske udele7Ebe ne dovoli. Neresni0Dne, zavajajo0De in protispisne so trditve, da to7Enica v vlogi z dne 8..11..2023 navaja le razloge, zakaj bi lahko sodelovala v predhodnem postopku do izdaje sklepa ARSO2020. V svoji vlogi je namre0D jasno in dolo0Dno izpostavila, da je solastnica nepremi0Dnine, kjer je nameravani poseg predviden. To7Enka tudi ne obrazlo7Ei, ali to7Enica izkazuje pravni interes v postopku kot stranska udele7Enka v smislu in kontekstu 43. 0Dlena ZUP, pa0D pa navaja le, da ne more dovoliti stranske udele7Ebe, in navaja razloge, ki so dejansko in zakonsko nepodprti. Vpra61anje, ali ima to7Enica pravni interes po 43. 0Dlenu ZUP, tako ostaja v celoti neodgovorjeno, izpodbijani sklep pa je zaradi tega nezmo7En preizkusa. Poleg tega to7Enka to7Enice pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila z vsemi ugotovljenimi dejstvi in okoli610Dinami in ji ni dala mo7Enosti, da se o teh pred izdajo izpodbijane odlo0Dbe izjavi, s 0Demer je storila bistveno kr61itev pravil postopka iz 3. to0Dke drugega odstavka 237. 0Dlena ZUP.
8.To7Enica v to7Bi uveljavlja tudi nezakonitost izpodbijane odlo0Dbe. Tudi v zvezi s to uveljavlja, da oseba, ki je postopek vodila in o njem odlo0Dala, v 0Dasu vodenja in odlo0Danja ni imela opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka in ni bila poobla610Dena za vodenje in odlo0Danje v postopku. Izpostavlja, da sklepa ARSO2015 in ARSO2016 nista pravnomo0Dna, saj je to7Enica zoper njiju vlo7Eila prito7Ebo, o kateri 61e ni bilo pravnomo0Dno odlo0Deno (upravna spora IU1425/2023 in I U 796/2023). Uveljavlja, da se izpodbijane odlo0Dbe ne da preizkusiti, ter da je bila v postopku kr61ena to7Eni0Dina pravica do izjave. Meni, da zahteva stranke z interesom ni utemeljena, identiteta upravnih zadev ni bila ustrezno ugotovljena. Nujna je izvedba presoje vplivov nameravanega posega na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Nameravani poseg je sporen, neprimeren, nestrokoven in 7Eivljenjsko ogro7Eajo0D, z izpodbijano odlo0Dbo se nedopustno posega tudi v ustavno pravico do pitne vode. To7Enica predlaga, da sodi610De izpodbijani sklep in odlo0Dbo v celoti odpravi in zadevo vrne to7Enki v ponovno odlo0Danje. Zahteva tudi, da ji to7Enka povrne stro61ke upravnega spora.
9.V pripravljalni vlogi to7Enica vztraja, da ima pravni interes za vlo7Eitev to7Be zoper izpodbijano odlo0Dbo 7Ei zaradi vsebine izpodbijanega sklepa in mo7Enosti izpodbijanja tega. Ponovno izpostavlja spornost nameravanega posega.
10.To7Enka v odgovoru na to7Bo prereka to7Ebne navedbe to7Enice. Izpodbijani sklep je izdala mag. A. A., dr7Eavna sekretarka pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je bila na podlagi pooblastila z dne 13..2..2023, izdanega na podlagi 17. 0Dlena Zakona o dr7Eavni upravi (ZDU-1), poobla610Dena za nadome610Danje predstojnika ministrstva (ministra) v 0Dasu njegove odsotnosti ali zadr7Eanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva, podpisovanju dokumentov v njegovi pristojnosti ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi. Dr7Eavna sekretarka je 9..5..2007 opravila tudi strokovni izpit za imenovanje v naziv - dr7Eavni izpit iz javne uprave (katerega del je tudi izpit iz splo61nega upravnega postopka), na podlagi prvega odstavka 28. 0Dlena ZUP pa je bila poobla610Dena za izdajo izpodbijanega sklepa v vlogi predstojnice ministrstva. Obrazlo7Eitev izpodbijanega sklepa vsebuje vse sestavine iz 214. 0Dlena ZUP.
Toženka dalje izpostavlja, da je odprava in razveljavitev pravnega akta po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, s katerim se posega v dokončno odločbo, zato je potrebno zakonske pogoje za uporabo tega pravnega sredstva razlagati strogo oziroma ozko (sodbi naslovnega sodišča v zadevah I U 1387/2015 in IU1400/2018). ZUP taksativno na1teva osebe, ki so legitimirane za vlo7Eitev zahteve za odpravo in razveljavitev upravnega akta po nadzorstveni pravici. Med temi je tudi stranka, pri 0Dem gre evidentno za osebo, ki je ustrezen polo7Eaj 7Ee pridobila, in ne osebo, ki zgolj izpolnjuje pogoje za pridobitev takega polo7Eaja. 7De navedeno ka7Ee na to, da je zakonodajalec 7Eelel jasno omejiti 1tevilo subjektov, ki se lahko udeleEujejo postopka v tej fazi, saj ni videti razloga, zakaj sicer ne bi pridrEal mo7Enosti za vlo7Eitev tovrstne zahteve tudi drugim subjektom, ki bi izkazali pravni interes. To7Enka meni, da dolo0Dbe prvega odstavka 43. 0Dlena in prvega odstavka 142. 0Dlena ZUP v konkretnem primeru ne pridejo v po1tev, saj je bil postopek z dokon0Dno in pravnomo0no odlo0bo kon0Dan. Obstoje0a zakonska ureditev izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku ne predvideva, da bi oseba, ki ni sodelovala v postopku na prvi stopnji, kot stranka ali stranska udele7enka svojo udele7bo lahko priglasila 1ele v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. To v primeru, ko gre za odpravo in razveljavitev upravnega akta po nadzorstveni pravici, nedvomno izhaja 7Ee iz 275. 0Dlena ZUP, do tak1nega zaklju0ka pa se pride tudi ob upo1tevanju 142. in 229. 0Dlena ZUP. Iz vseh navedenih dolo0Db po mnenju to7Enke jasno izhaja, da je mogo0e zahtevati udele7bo v postopku ves 0Das postopka do izdaje odlo0be, najkasneje pa v prito7bnem postopku z vlo7itvijo prito7be. V konkretnem primeru to7nica tekom postopka ni zahtevala udele7be, prav tako ni vlo7ila rednega pravnega sredstva, posledi0no tudi ni pravo0asno pridobila statusa stranske udele7enke v postopku, zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. To7ni0ino sklicevanje na 43. 0Len ZUP in njen pravni interes je nerelevantno, saj bi 1lo v primeru presoje izkazovanja pravnega interesa po omenjeni zakonski dolo0Dbi 7Ee za vsebinsko odlo0anje o vlogi, do 0Desa v danem primeru ni pri61lo, saj je bila to7ni0ina vloga zavrEena. To7enka glede na navedeno predlaga, da sodi610e to7bo zoper izpodbijani sklep zavrne kot neutemeljeno.
Stranka z interesom v odgovoru na to7bo meni, da pogoji za kumulacijo to7benih zahtevkov zoper oba izpodbijana akta niso izpolnjeni. O0itek o pravici dr7avne sekretarke do izdaje izpodbijanega sklepa je po prepri10anju stranke z interesom neutemeljen 7Ee zato, ker to7nica ne trdi, da je ta kr61itev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega akta. Dr7avna sekretarka je bila sicer upravi0ena odlo0ati v postopku na podlagi 17., v zvezi s 16. 0Lenom ZDU-1, prav tako sodi610e lahko preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. 0Dlena ZUP. Obrazlo7itev izpodbijanega sklepa ni nerazumljiva. Iz sistemati0ne razlage ZUP izhaja, da je mogo0e dose0i status stranskega udele7enca (i) z zahtevo po 142. 0Clenu ZUP do izdaje prvostopenjske odlo0be, po izdaji prvostopenjske odlo0be pa (ii) prek zahteve za vro0itev odlo0be z mo7nostjo za vlo7itev prito7be v smislu prvega in drugega odstavka 229. 0Dlena ZUP (sodba naslovnega sodi610a IU86/2020). To7nica v postopku z izrednim pravnim sredstvom odprave odlo0be po nadzorstveni pravici ne more dose0i priznanja statusa stranske udele7enke, saj bi tak status lahko izposlovala le tekom rednega upravnega postopka. To7ni0ina zahteva iz navedenega razloga ni bila dovoljena in jo je bilo treba zavre0i. Po mnenju stranke z interesom zato niti ni pravno pomembno, kdo lahko poda zahtevo po 275. 0Clenu ZUP. To7ni0ine navedbe o njenem lastni61tvu nepremi0nine, na katero se neposredno nana61a nameravani poseg, so v tej zvezi nerelevantne. Nerelevantno je tudi to7ni0ino sklicevanje na 43. 0Len ZUP. To7enka je pojasnila, da to7nici v tej fazi postopka ne more dovoliti stranske udele7be, zato se ji ni bilo treba opredeljevati do vpra61anja, ali bi to7nica izkazovala pravni interes za sodelovanje v postopku z izrednim pravnim sredstvom kot stranska udele7enka. Gre za vpra61anje, ki ni bilo pravno pomembno za odlo0itev to7enke o zavr7enju to7ni0ine zahteve. Neutemeljen je tudi to7ni0in o0itek o kr61itvi pravice do izjave, saj se pravili iz 9. 0Dlena in tretjega odstavka 146. 0Dlena ZUP nana61ata samo na stranko upravnega postopka, kar pa to7nica ni. Stranka z interesom sodi61u predlaga, da to7bo zoper izpodbijani sklep zavrne, to7nici pa nalo7Ei povra0ilo njenih stro61kov postopka.
V nadaljevanju odgovora na to7bo se stranka z interesom opredeljuje 1e do to7be zoper izpodbijano odlo0bo. Meni, da to7nica v tem delu nima legitimacije in sodi61u predlaga, da to7bo zoper izpodbijano odlo0bo zavr7Ee. Podredno meni, da je to7ba v tem delu neutemeljena (kar podrobneje obrazlo7i), zato sodi61u predlaga, da jo zavr7Ee. Zahteva tudi, da ji to7nica povrne stro61ke postopka.
To7nica v nadaljnji pripravljalni vlogi odgovarja na navedbe to7enke in stranke z interesom v njunih odgovorih na to7bo in te prereka. Uveljavlja, da mag. A. A. ni vodila postopka in odlo0ala v njem, saj sta bili to o0itno drugi osebi, ki za odlo0anje v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi ravno tako nista bili poobla61eni. Izpodbijana odlo0ba in sklep sta brez pravnega u0inka, ni0na, neobstoje0a, zato je potrebna njuna odprava. Sklepa ARSO2015 in ARSO2016 v 0Dasu izdaje izpodbijane odlo0be in sklepa ter tudi 1e danes nista pravnomo0na. Tudi iz tega razloga sta izpodbijani sklep in odlo0ba nepravilna in nezakonita.
V vlogi z dne 18. 5. 2026 se to7nica sklicuje na sodbo naslovnega sodi610a, IU195/2024-61 z dne 14..4..2026, in izpostavlja, da je sodi610e s to sodbo izpodbijano odlo0bo odpravilo, kar naj vzame na znanje tudi v predmetni zadevi.
To7nica je v 0Dasu upravnega spora na sodi61e naslovila 1e predlog za izdajo za0asne odredbe po drugem odstavku 32. 0Dlena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).
Sodi61e je v zadevi dne 18. 5. 2026 izvedlo javno glavno obravnavo, ki se jo je udele7ila stranka z interesom (po poobla610enki).
To7nica se glavne obravnave ni udele7ila. To7ni0in poobla610enec je na sodi61e 14. 5. 2026 naslovil predlog za prelo7itev naroka za glavno obravnavo zaradi drugih obveznosti poobla610enca (naroka v zadevah..., Okrajno sodi61e v Grosupljem, ter ..., Okrajno sodi61e v Ljubljani). Sodi61e predlogu to7ni0inega poobla610enca ni sledilo, saj je 1telo, da upravi0eni razlogi za prelo7itev naroka niso izkazani. Pisno vabilo na narok v predmetni zadevi je bilo to7ni0nemu poobla610encu namre0 vro0eno 1e pred razpisom naroka v zadevi ..., narok v predmetnem upravnem sporu (razpisan ob 9.00 uri) pa obenem ni predstavljal ovire za udele7bo to7ni0nega poobla610enca na naroku v zadevi ..., ki je bil pred Okrajnim sodi61em v Ljubljani razpisan ob 13.00 uri. To7ni0in poobla610enec je sodi61u z vlogo z dne 18. 5. 2026 sporo0il, da se "zaradi predhodno razpisane druge obravnave pred Okrajnim sodi61em v Grosuplju dana61nje obravnave ne bo mogel udele7iti, zato pisno prigla61a stro61ke v predmetnem upravnem sporu...". Ker to7ni0in poobla610enec podane navedbe o nezmo7nosti udele7be na naroku v vlogi ni dodatno konkretiziral niti ni izkazal upravi0enih razlogov za neude7bo na njem, sodi61e naroka ni prelo7ilo in je glavno obravnavo v zadevi opravilo.
To7enka se glavne obravnave ni udele7ila, vabilo je izkazano.
Stranka z interesom je na glavni obravnavi prerekala navedbe to7nice iz pripravljalne vloge z dne 13. 4. 2026 in vztrajala pri svojih navedbah. Uveljavljala je, da so navedbe in dokazi iz navedene vloge prepozni ter kot novote po 28. in 52. 0Clenu ZUS-1 neupo1tevni. Podredno so neutemeljeni oziroma za odlo0itev nerelevantni. B. B. in C. C. sta imeli v 0Dasu vodenja postopka ter izdaje izpodbijanega sklepa in odlo0be ustrezni pooblastili za vodenje in odlo0anje v upravnih postopkih. Ustrezno pooblastilo je imela tudi A. A., in sicer na podlagi ministrovega pooblastila po 17. 0Clenu ZDU-1. Sklicuje se na sodbo naslovnega sodi610a, I U 1783/2018 z dne 18. 12. 2018, po kateri je generalno pooblastilo ministra dr7avnemu sekretarju ustrezna podlaga za odlo0anje v upravnem postopku. To7nica ni izkazala, da bi zatrjevana kr61itev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost izpodbijanih aktov, zato ni podana bistvena kr61itev dolo0b postopka. Zadeva I U 502/2021, na katero se sklicuje to7nica, ni primerljiva, saj tam izpodbijani akt sploh ni bil podpisan, v obravnavani zadevi pa sta bila sklep in odlo0ba podpisana s strani ustrezno poobla61ene osebe. Tudi po sodni praksi Vrhovnega sodi610a (sodba, IUp379/2003 z dne 13. 9. 2007) okoli61ina, da odlo0bo podpi61e predstojnik organa, ne pa tudi oseba, ki je vodila postopek, ne pomeni absolutne bistvene kr61itve pravil postopka. Zato ne dr7ijo navedbe, da sta izpodbijana akta neobstoje0a, ni0na ali brez pravnih u0inkov. Zapisnik upravne in61pekcije z dne 27. 5. 2024 za odlo0itev ni pravno pomemben, saj ne gre za odlo0bo in ne zavezuje sodi61a. Stranka z interesom se ne strinja, da bi moralo ministrovo pooblastilo dr7avni sekretarki temeljiti na drugem odstavku 28. 0Dlena ZUP. Pri ministrstvu je po prvem odstavku 28. 0Dlena ZUP za odlo0anje pristojen minister, kot predstojnik organa, ta pa lahko po tretjem odstavku 17. 0Dlena ZDU-1 za 0Das svoje odsotnosti ali zadr7Anosti pisno pooblasti dr7avnega sekretarja. V takem primeru dr7avni sekretar odlo0a na podlagi prenesenega pooblastila ministra, zato zanj ne veljajo strokovni pogoji iz 31. 0Dlena ZUP. Drugi odstavek 28. 0Dlena ZUP se nana61a na pooblastilo drugi osebi, zaposleni pri istem organu, dr7avna sekretarka pa je po petem odstavku 17. 0Dlena ZDU-1 funkcionarka, ki jo imenuje Vlada, na predlog ministra. Glede pravnomo0nosti sklepa ARSO2015 stranka z interesom vztraja, da ta za odlo0itev ni pravno pomembna, kot je 7Ee pojasnila v predhodnih vlogah. Glede sklepa ARSO2016 dodaja, da je bila to7ni0ina prito7ba tudi v ponovljenem postopku dokon0no zavr7ena s sklepom Vlade z dne 10..10..2024. Pravni u0inek je zato enak, kot 0De prito7ba ne bi bila vlo7ena, zato ni dvoma, da je sklep ARSO2016 pravnomo0en. Sodba, I U 195/2024 z dne 14..4..2026, ne ovira odlo0anja v tem upravnem sporu, zlasti ne glede izpodbijanega sklepa, upo1tevaje 35. 0Len ZUS-1 in 191. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Sodi61e je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so priloga to7be in pripravljalne vloge to7nice na list. 1t. A2 (izpodbijana odlo0ba), A3 (izpodbijani sklep), A3a (sklep Vrhovnega sodi610a, I Up 162/2020 z dne 12. 5. 2022), A3b (izpis iz ZK za parc. ID ...) ter A11 (pooblastilo dr7avni sekretarki z dne 13. 2. 2023), v listino, ki je priloga to7enkinega odgovora na to7bo na list. 1t. B4 (pooblastilo dr7avni sekretarki z dne 13..2..2023), v listini, ki sta priloga odgovora na to7bo stranke z interesom na list. 1t. C5 (izpis iz ZK za parc. ID ...) in C6 (sklep ARSO2016), ter v vse listine upravnega spisa, 1t. 35402-29/2020.
Sodi61e je pri odlo0anju v zadevi upo1tevalo tudi sodbe tega sodi610a, IU896/2023-23 z dne 1..3..2024 (tudi priloga pod A17), I U 1425/2023-25 z dne 15..3..2024 (tudi priloga pod A12), IU195/2024-61 z dne 14..4..2026 (tudi priloga pod A20), I U 1783/2018 z dne 18. 12. 2018 (tudi priloga pod C12), sodbo Vrhovnega sodi610a, I Up 379/2003 z dne 13. 9. 2007 (tudi priloga pod C13) in druge sodbe, na katere se sklicujejo stranke, pri 0Dem te sodbe 1teje za pravo, ki ga sodi610e pozna in razlaga po uradni dol7Enosti.
Dokazne predloge to7nice po vpogledu v: notranje revizijsko poro0ilo MOP, 701-2/2019/42 z dne 18. 10. 2019 (priloga na list. 1t. A3c), in njegov popravek z dne 21. 11. 2019 (priloga na list. 1t. A3d), dopis Direktorata za obrambne zadeve, 802-12/2020-85 z dne 26. 11. 2020, povzetek iz Programa za61cite podzemne vode v 0Dasu gradnje povezovalnega cevovoda C0 z dne 15. 1. 2018, deklaracija z dne 17. 6. 2016 (priloga na list. 1t. A3e), 0Clanek Kmetijstvo in pitna voda ljubljanskega polja v 0DS Posavje (priloga na list. 1t. A3f), povzetek iz knjige Geografija Slovenije 10 o podtalnici ljubljanskega polja in o obsegu ljubljanskega polja (priloge na list. 1t. A3g, A3h, A3i), stali610e NIJZ, 354-84/2020-2 (256) z dne 31. 3. 2020 (priloga na list. 1t. A3j), stali610e MZ z dne 2. 4. 2020 (priloga na list. 1t. A3k), pripo0ilo Dr7avnega zbora RS v zvezi z za61cito pitne vode na obmo0ju ljubljanskega vodonosnika z dne 29..11..2019 (priloga na list. 1t. A3l), ocena potresne varnosti na trasi kanalizacijskega zbiralnika C0 (priloga na list. 1t. A3m), odgovor na predlog za izdajo za0asne odredbe v zadevi I U 796/2023 (priloga na list. 1t. A3n), odgovor na to7bo to7enke v zadevi IU 1425/2023 (priloga na list. 1t. A3o), fotografije obmo0ja med Je7Eico in Brodom (priloga na list. 1t. A4) in na0Drt (priloga na list. 1t. A5), e-po61to poobla610enca to7nice to7enki z dne 10. 1. 2024 (A13), Seznam poobla61enih oseb z dne 16. 7. 2024 (A14), dopis to7enke poobla61encu to7nice z dne 12. 1. 2024 (A15), poziv naslovnega sodi610a poobla61encu to7nice s to7bo v zadevi I U 1529/2024 (A16), po pribavi in vpogledu v spise IU1425/2023, I U 796/2023, I U 1998/2024 in I U 1996/2024, po anga7iranju izvedenca ustrezne stroke (npr. s podro0ja ekologije, gradbeni61tva) ter po zasli61anju to7nice je sodi61e zavrnilo kot nerelevantne.
Sodišče je kot nerelevantne zavrnilo tudi dokazne predloge stranke z interesom po vpogledu v: sklep MOP, št. 060-60/2019-3 z dne 10. 2. 2020 (priloga na list. št. C2), sklep MOP, št. 35100-739/2021-2550-23 z dne 14. 7. 2022 (priloga na list. št. C3), sklep MOPE, št. 35400-733/2023-2570-3 z dne 7. 12. 2023 (priloga na list. št. C4), pooblastilo B. B. z dne 15. 3. 2023 (priloga na list. št. C9), pooblastilo mag. C. C. z dne 21. 12. 2023 (priloga na list. št. C10) in Seznam uradnih pooblaščenih oseb z dne 12. 1. 2024 (priloga na list. št. C11).
Sodišče je predstavljene dokazne predloge tožnice in stranke z interesom zavrnilo kot nerelevantne, ker presoja zakonitosti izpodbijanega sklepa in izpodbijane odločbe v bistvenem predstavlja pravno presojo, pri čemer sodišče pravo pozna in razlaga po uradni dolžnosti. S strani tožnice zatrjevana dejstva o nezakonitosti nameravanega posega ter s strani stranke z interesom zatrjevano dejstvo, da pravnomočnost sklepa ARSO2016 izhaja tudi iz več toženkinih drugih odločb, za to presojo niso relevantna. Ravno tako so po presoji sodišča nerelevantne tožničine navedbe o uradnih osebah, ki naj bi dejansko vodile predmetni upravni postopek in v njem odločale, ter navedbe stranke z interesom o tem, da te osebe izpolnjujejo pogoje za vodenje in odločanje v postopkih po ZUP. Presojo zakonitosti izpodbijanih aktov je namreč treba opraviti glede na njihovo vsebino, vezano na konkretni upravni spor (in tožbene očitke) pa tako upoštevajoč, kdo je sporna akta podpisal. V tem okviru je sodišče tudi presojalo ustreznost danega pooblastila državni sekretarki, ki je edina uradna oseba, navedena na izpodbijanih aktih, in ki je izpodbijana akta tudi edina podpisala. Ker so opredeljene navedbe (trditve o dejstvih) tožnice in stranke z interesom nerelevantne, so nerelevantni tudi dokazi, predlagani v njihovo dokazovanje.
Sodišče je s sklepom, I U 198/2024-15 z dne 20. 2. 2024, sklenilo, da se tožba zoper izpodbijano odločbo zavrže (I. točka izreka), predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na izpodbijano odločbo, zavrže (II. točka izreka), predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na predlagano odložitev izvršbe izpodbijanega sklepa, zavrne (III. točka izreka) ter da se odločitev o stroških tožnice v zvezi s tožbo ter stroških tožnice in stranke z interesom v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe pridrži za končno sodno odločbo (IV. točka izreka).
Tožnica je zoper I. točko izreka sklepa naslovnega sodišča z dne 20. 2. 2024 vložila pritožbo. Vrhovno sodišče je o tožničini pritožbi odločilo s sklepom, I Up 143/2024 z dne 11. 12. 2024, s katerim je pritožbi ugodilo, izpodbijano I. točko izreka sklepa naslovnega sodišča z dne 20. 2. 2024 razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču, da opravi nov postopek (I. točka izreka). Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).
V obrazložitvi svojega sklepa je Vrhovno sodišče med drugim navedlo, da je stališče naslovnega sodišča, da tožnica ni upravičena vložiti tožbe zoper izpodbijano odločbo, še preden je pravnomočno odločeno o njenem statusu stranske udeleženke, preuranjeno. ZUS-1 namreč posebnih določb, ki bi upoštevale navedene okoliščine, stranskemu udeležencu pa omogočile naknadno vložitev tožbe zoper meritorno odločitev, nima. Zato okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper izpodbijano odločbo, še ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena. Za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ne gre. Naslovno sodišče tako v tem upravnem sporu o tožbi zoper izpodbijano odločbo ne bi smelo odločiti pred odločitvijo o tožbi zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša na tožničino pravico do udeležbe v postopku odločanja o odpravi sklepa ARSO po nadzorstveni pravici. Njuna procesna usoda je namreč v medsebojni odvisnosti, saj je od presoje utemeljenosti tožbe zoper izpodbijani sklep najprej odvisna dopustnost tožbe zoper izpodbijano odločbo, od obstoja upravnega spora zoper izpodbijano odločbo in z njim povezane možnosti ponovnega upravnega postopka za izdajo odločbe v postopku odprave sklepa ARSO po nadzorstveni pravici pa je odvisen pravni interes tudi v obratni smeri.
Naslovno sodišče je ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča predhodni preizkus tožbe zoper izpodbijano odločbo opravilo šele po odločitvi o tožbi zoper izpodbijani sklep.
Zaradi izpostavljene povezanosti tožb zoper oba upravna akta sodišče šteje tudi, da so izpolnjeni pogoji za obravnavo teh v okviru istega upravnega spora, drugačno stališče stranke z interesom ni utemeljeno.
K I. točki izreka:
31.Tožba zoper izpodbijani sklep je utemeljena.
32.V zadevi je spor glede zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožničino zahtevo za priglasitev stranske udeležbe v postopek, ki se vodi v zvezi z izrednim pravnim sredstvom po 274. členu ZUP za odpravo sklepa ARSO2020 po nadzorstveni pravici in za prekinitev tega postopka.
33.Tožnica v tožbi uveljavlja, da je postopek izdaje izpodbijanega sklepa vodila ter izpodbijani sklep izdala in podpisala oseba, ki za to ne izpolnjuje pogojev po 31. členu ZUP.
34.Sodišče s tem v zvezi uvodoma ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tega izdala in podpisala mag. A. A., zgolj tak sklep (izdan po navedeni osebi) pa je tudi predmet presoje zakonitosti. Tožbeni očitki o tem, da naj bi postopek izdaje izpodbijanega sklepa dejansko vodile in v njem odločale druge osebe (ki v izpodbijanem sklepu niso navedene in ga niso podpisale), so z vidika sodne presoje v predmetni zadevi nerelevantni.
35.ZUP v prvem odstavku 31. člena določa, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. V 28. členu ZUP določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače (prvi odstavek). Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri tem istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev (drugi odstavek). Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo (tretji odstavek).
36.Toženka se s tem v zvezi sklicuje na pooblastilo ministra, št. 020-1/2023-2570-3 z dne 13. 2. 2023, izdano na podlagi 16. člena ZDU-1. Iz tega pooblastila med drugim (v relevantnem delu) izhaja, da je mag. A. A., državna sekretarka v Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, pooblaščena, da nadomešča ministra v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva, podpisovanju dokumentov v njegovi pristojnosti ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi.
37.ZDU-1 v 16. členu določa, da minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom in sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. V 17. členu ZDU-1 določa, da lahko minister pisno pooblasti državnega sekretarja, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi; s podelitvijo pooblastila se minister ne razbremeni odgovornosti (tretji odstavek).
38.Sodišče sodi, da pooblastilo, na katerega se sklicuje toženka, po vsebini predstavlja pooblastilo po tretjem odstavku 17. člena ZDU-1, ki ga je za namen njegovega nadomeščanja podal predstojnik ministrstva, kot monokratičnega organa (v 1. točki pod I.). V nadaljevanju je zato sodišče moralo presoditi še, ali tako pooblastilo pomeni tudi pooblastilo za vodenje postopka ter izdajo upravnega akta v upravnem postopku.
39.Po pravni teoriji1 mora za to, da bi pooblastilo obsegalo tudi upravičenje vodenja in odločanja v postopkih po ZUP, iz vsebine predpisa o organizaciji ali drugega predpisa izrecno izhajati, da gre za pooblastitev izdajanja upravnih aktov po ZUP - splošno pooblastilo za nadomeščanje namreč ne zadostuje. Iz citiranih določb 16. in 17. člena ZDU-1 ne izhaja, da je z izdajo takega pooblastila državni sekretar pooblaščen tudi za izdajanje upravnih aktov (vodenje postopka in odločanje) po ZUP. Državni sekretar s takšnim pooblastilom namreč ne postane predstojnik organa v smislu prvega odstavka 28. člena ZUP, iz ZDU-1 in ZUP pa tudi ne izhaja, da bi bilo z organizacijskim pooblastilom mogoče izključiti uporabo procesnih pravil ZUP.
40.Povedano še drugače - po presoji sodišča 17. člena ZDU-1 ni mogoče razlagati kot specialne določbe, ki bi v postopkih odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank derogirala 28. in 31. člen ZUP. ZDU-1 ureja organizacijsko razmerje med ministrom in državnim sekretarjem, ZUP pa procesne pogoje za zakonito vodenje in odločanje v konkretni upravni zadevi. Kadar državni sekretar ne nastopa zgolj kot politični oziroma organizacijski namestnik ministra, temveč izda individualni upravni akt, mora biti zato izkazana ustrezna procesna podlaga za odločanje v konkretnem upravnem postopku. Na drugačno presojo ne vpliva sklicevanje stranke z interesom na to, da državni sekretar ni "druga oseba, zaposlena pri istem organu" po drugem odstavku 28. člena ZUP. Če državni sekretar zaradi funkcionarskega statusa ne spada v navedeno kategorijo, iz tega še ne sledi, da zanj procesni pogoji za odločanje sploh ne veljajo. Takšna razlaga bi pomenila, da bi lahko oseba, ki ni predstojnik organa in ni uradna oseba s procesnim pooblastilom po ZUP, po organizacijskem pooblastilu odločala v upravnih zadevah brez spoštovanja procesnih zahtev ZUP, kar pa bi bilo v nasprotju z načelom zakonitosti.
41.Na navedeno stališče v ničemer ne vpliva sklicevanje stranke z interesom na sodbo naslovnega sodišča, I U 1783/2018-27 z dne 18.12.2018. Navedena sodba namreč ne po pravni podlagi, ne po dejanskem okviru, ne po procesnem vprašanju, ki je odločilno v tem upravnem sporu, ni neposredno primerljiva s predmetno zadevo. V zadevi I U 1783/2018 je šlo namreč za razrešitev notarja po Zakonu o notariatu (ZN), in sicer na podlagi posebne zakonske ureditve razrešitve notarja zaradi neizpolnjevanja pogoja javnega zaupanja. Nosilni predmet presoje v omenjeni zadevi je bil zakonitost razrešitve notarja, vprašanje javnega zaupanja, učinki pravnomočne kazenske obsodbe in vprašanje, ali izdaja odločbe po odstopu vlade še spada med tekoče posle. Odločilno pravno vprašanje v omenjeni sodbi torej ni bilo vprašanje, ali lahko minister z generalnim pooblastilom po 17. členu ZDU-1 obide procesne zahteve iz 28. in 31. člena ZUP. Čeprav se je sodišče v omenjeni sodbi tudi do tega vprašanja vsaj delno opredelilo, pa je pri tem izhajalo iz pravnega in dejanskega okvira zadeve, ki je bil od predmetnega bistveno drugačen (določbe ZN o pristojnosti ministra za razrešitev notarja, okoliščina, da je postopek vodila za to pooblaščena in usposobljena uradna oseba organa, ki je odločbo tudi podpisala).
42.Tudi v kolikor bi bilo ne glede na navedeno šteti, da se stališča v sodbi, I U 1783/2018-27 z dne 18.12.2018, razlikujejo od stališč, zavzetih v predmetni sodbi (in da je s to sodišče tako odstopilo od predhodno zavzetih stališč), sodišče sodi, da je pravilna razlaga obravnavanih določb ZDU-1 in ZUP takšna, kot jo je sodišče zavzelo v predmetni sodbi, in sicer iz že predstavljenih razlogov. Sodišče ob tem dodaja še, da je v predmetni sodbi pri presoji ustreznosti pooblastila sledilo stališčem, ki jih je v zvezi z istim pooblastilom (tj. pooblastilom, št. 020-1/2023-2570-3 z dne 13. 2. 2023) sodišče že zavzelo v pravnomočni sodbi, I U 195/2024-61 z dne 14. 4. 2026.
43.Po povedanem sodišče sodi, da tožnica utemeljeno uveljavlja, da državna sekretarka, mag. A. A., ni imela ustreznega pooblastila za vodenje in odločanje v postopku izdaje izpodbijanega sklepa.
44.Sodišče sodi tudi, da v obravnavanem primeru ni mogoče priznati izjeme od navedene kršitve pravil postopka, ki jo je priznalo Vrhovno sodišče v sodbi, X Ips 1088/2004 z dne 10. 12. 2008 2 . V predmetni zadevi namreč ne gre za primer, ko bi iz službenih (delovnih) nalog državnega sekretarja izhajalo, da je ta (ob ustreznem pooblastilu) že po naravi funkcije pristojen za vodenje in odločanje po ZUP, temveč je obseg delovnih nalog državnega sekretarja zamejen v okviru pooblastila na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 17. člena ZDU-1. Kot je sodišče že pojasnilo, pa podeljeno pooblastilo upravičenja vodenja in odločanja v upravnem postopku mag. A. A. ne daje.
45.Zaradi neprimerljivosti zadev za odločitev v zadevi ni relevantna niti sodba Vrhovnega sodišča, I Up 379/2003 z dne 13. 9. 2007, na katero se sklicuje stranka z interesom. V predmetni zadevi namreč ne gre za položaj, ko bi imelo "enotno dovoljenje za gradnjo opravilno številko brez začetnic osebe, ki je vodila postopek, /kar/ po mnenju sodišča prve stopnje ne dokazuje, da ta oseba ne izpolnjuje pogojev glede izobrazbe oziroma pogojev za vodenje postopka", oziroma, ko je "odločbo podpisal le načelnik upravne enote, ne pa tudi oseba, ki je postopek do izdaje odločbe vodila" (kar je obravnavano dejansko stanje v omenjeni sodbi Vrhovnega sodišča), temveč za drugačen položaj, v katerem oseba, ki je edina navedena v izpodbijanem aktu in je tega tudi edina podpisala, za to ni imela ustreznega pooblastila.
46.Podpis uradne osebe izkazuje voljo organa in je izkaz načela zakonitosti, saj služi potrditvi, da je postopek vodila (in upravni akt izdala) oseba, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje (31. člen ZUP), oziroma, da je odločbo izdala pooblaščena uradna oseba pristojnega organa (28. člen ZUP) 3 . Če uradna oseba, ki je upravni akt podpisala, veljavnega pooblastila nima, to po presoji sodišča pomeni, da zakonitosti akta ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), izpodbijani sklep pa je treba odpraviti že iz tega razloga.
47.Sodišče glede na navedeno tudi zavrača ugovor stranke z interesom, da bi morala tožnica izkazati, na kakšen način je obravnavana kršitev pravil postopka vplivala na zakonitost odločitve (saj naj bi šlo kvečjemu za relativno bistveno kršitev pravil postopka).
48.Čeprav še navedena ugotovitev o bistveni kršitvi pravil postopka narekuje odpravo izpodbijanega sklepa (in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje), se sodišče, zaradi zakonite izvedbe ponovnega postopka, opredeljuje tudi do toženkine uporabe zakona in njenih stališč glede stranske udeležbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom odprave oziroma razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici.
49.Toženka kot razlog za zavrženje tožničine zahteve v bistvenem navaja, da tožnici stranske udeležbe v obravnavanem postopku ni mogoče priznati, ker v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZUP ni upravičena zahtevati odprave oziroma razveljavitve sklepa ARSO2020, oziroma, ker ni bila stranka v postopku izdaje omenjenega sklepa.
50.Postopek odprave oziroma razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po 274. členu ZUP je izredno pravno sredstvo, s katerim pristojni organ naknadno poseže v že izdano in vročeno upravno odločbo. Gre za hierarhični nadzor zakonitosti dokončne odločbe, zato se pogoji za uporabo tega sredstva razlagajo restriktivno.
51.ZUP v 275. člen rešuje vprašanje začetka tega postopka. Po prvem odstavku 275. člena pristojni organ ukrepa po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo stranke, državnega tožilstva, državnega odvetništva ali inšpektorja; osebe zunaj tega kroga lahko organ zgolj opozorijo na morebitne razloge za ukrepanje, nimajo pa pravice zahtevati, da se o njihovi vlogi vsebinsko odloči kot o zahtevi po 275. členu ZUP. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse4, v kateri je bilo izrecno poudarjeno, da je krog upravičenih vlagateljev taksativen, da se zahteva neupravičene osebe zavrže ter da oseba, ki v prvotnem upravnem postopku ni imela položaja stranke, ne more uspešno
zahtevati odprave ali razveljavitve
po nadzorstveni pravici.
52.Od navedenega ločeno pa je vprašanje
stranske udeležbe
v samem postopku po 274. členu ZUP, ko je ta postopek že začet. ZUP namreč v določbah, ki urejajo obravnavano izredno pravno sredstvo, ne vsebuje samostojne, od splošnih pravil odstopajoče ureditve kroga procesnih udeležencev tega postopka. Navedeno po presoji sodišča posledično pomeni, da je treba glede vprašanja stranskih udeležencev v tem postopku uporabiti splošne določbe ZUP, zlasti 43. in 44. člen: stranski udeleženec je oseba, ki izkaže neposredno, osebno in na predpis oprto pravno korist, organ pa mora po uradni dolžnosti skrbeti, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.
53.Tožnica v konkretnem primeru ni zahtevala, naj toženka po njeni zahtevi uporabi nadzorstveno pravico, temveč je zahtevala priznanje položaja stranske udeleženke v že začetem postopku po 274. in 275. členu ZUP, v katerem si je druga stranka (stranka z interesom) prizadevala doseči odpravo odločbe ARSO2020. Tožničine vloge zato ni bilo dopustno presojati po merilih za upravičenega vlagatelja zahteve po 275. členu ZUP, pač pa bi toženka morala presoditi, ali bi odločitev v postopku po nadzorstveni pravici lahko posegla v tožničino neposredno, osebno in pravno varovano korist v smislu 43. člena ZUP. Stališče toženke, da tožnici stranske udeležbe v obravnavanem postopku ni mogoče priznati že zato, ker v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZUP ni upravičena zahtevati odprave oziroma razveljavitve sklepa ARSO2020, je glede na navedeno napačno.
54.Napačno pa je po presoji sodišča tudi toženkino stališče, da tožnica ni upravičena do vložitve zahteve za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku v zvezi z odpravo sklepa ARSO2020 po nadzorstveni pravici iz razloga, ker ni bila stranka v postopku izdaje omenjenega sklepa (oziroma zoper sklep ARSO2020 ni vložila pritožbe).
55.S 3. točko izreka sklepa ARSO2020 je bilo odločeno, da mora stranka z interesom (kot nosilka nameravanega posega) za nameravani poseg vgradnje povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Takšna odločba je skladna z interesi tožnice, ki je solastnica ene izmed nepremičnin na trasi povezovalnega kanala (zaobsežene tudi s 3. točko izreka sklepa ARSO2020) in ki (iz razlogov, ki jih obširno predstavlja v tožbi, predstavila pa jih je že tudi v zahtevi za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku po nadzorstveni pravici) meni, da nameravani poseg brez predhodne izvedbe presoje vplivov na okolje in pridobitve okoljevarstvenega soglasja ne bi smel biti izveden. V opisanem položaju, ko je sklep ARSO2020 stranki z interesom naložil prav to, za kar si prizadeva tožnica, je nerazumno stališče toženke, da bi bilo tožnici položaj stranske udeleženke v postopku po nadzorstveni pravici mogoče priznati zgolj, če bi sodelovala v postopku izdaje sklepa ARSO2020 oziroma zahtevala vročitev tega sklepa ter zoper njega vložila pritožbo - sklep ARSO2020 v tožničine interese namreč ni z ničemer posegel (oziroma je z njimi skladen).
56.V nasprotju z navedenim je predmet obravnavanega postopka po nadzorstveni pravici predlagana odprava sklepa ARSO2020. Sklep ARSO2020 ni odpravil učinkov prejšnjih sklepov ARSO2015 in ARSO2016 (tako naslovno sodišče tudi v sodbah, I U 796/2023-23 z dne 1. 3. 2024, ter, I U 1425/2023-25 z dne 15. 3. 2024), temveč je vzpostavil drugačen, za tožnico ugodnejši pravni režim, kot sta ga vzpostavljala sklepa ARSO2015 in ARSO2016. Z omenjenima sklepoma je bila nosilkam nameravanega posega namreč dovoljena izvedba tega posega brez predhodne presoje vplivov na okolje in pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Navedeno ima za posledico, da bi odprava sklepa ARSO2020 v postopku po nadzorstveni pravici pomenila vrnitev v prejšnje pravno stanje, v katerem presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje za nameravani poseg ne bi bila potrebna. Tožničin interes za vstop v postopek po nadzorstveni pravici zato ni posreden, hipotetičen ali le dejanski, temveč je neposreden in pravni: usmerjen je v preprečitev odprave akta, ki ji zagotavlja, da se zakonitost nameravanega posega pred njegovo izvedbo preveri v strožjem okoljevarstvenem režimu. Že iz tega razloga tožničine zahteve za vstop v postopek po nadzorstveni pravici ni bilo dopustno zavreči, temveč bi morala toženka vsebinsko presoditi tožničin pravni interes za vstop v ta postopek.
57.Sodišče ob tem izpostavlja tudi sklep Vrhovnega sodišča, I Up 162/2020 z dne 12. 5. 2022, izdan glede iste tožnice in smiselno istega vsebinskega vprašanja (pravnih sredstev v zvezi s odločitvijo v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje v zvezi z nameravanim posegom). Vrhovno sodišče je v njem izrecno zavzelo stališče, da je treba v postopkih po 51.a členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) pravico do pravnega sredstva presojati v skladu z 11. členom Direktive 2011/92/EU, torej ob upoštevanju "zadostnega interesa" oziroma uveljavljanja "kršitve pravice", kakor ju konkretizira nacionalno pravo; za slovenski upravni postopek to pomeni uporabo 43. člena ZUP in priznanje pravice do pravnega sredstva vsem osebam, ki izkažejo pravni interes. Vrhovno sodišče je nadalje izrecno poudarilo, da vložitev pritožbe zoper sklep, izdan na podlagi 51.a člena ZVO-1, ni vezana na predhodno sodelovanje v postopku. To stališče je relevantno tudi za obravnavano zadevo: če je Vrhovno sodišče že presodilo, da je treba tožnici kljub nesodelovanju v predhodnem postopku priznati možnost pravnega varstva (pritožbe) glede vprašanja, ali je za poseg potrebna presoja vplivov na okolje, potem ni mogoče razumno zagovarjati, da ji v postopku, v katerem se skuša odpraviti zanjo ugodna odločitev o obveznosti take presoje, zaradi njenega nesodelovanja v predhodnem postopku že v izhodišču ne bi bilo mogoče priznati položaja stranske udeleženke. Takšno stališče bi pomenilo protislovje: tožnici bi se sicer priznavalo pravno varstvo glede vprašanja potrebe po presoji vplivov na okolje, hkrati pa bi se ji odrekla možnost sodelovati v postopku, v katerem se o istem vprašanju dejansko odloča z učinkom za njen pravni položaj.
58.Pomen navedene razlage dodatno potrjuje sodna praksa SEU, na katero se je oprlo že Vrhovno sodišče v predhodno omenjenem sklepu. Vrhovno sodišče je povzelo sodbo v zadevi Gruber, C-570/13, iz katere izhaja, da je ureditev, ki pravico do pravnega sredstva zoper odločitev v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje omejuje le na vnaprej določen, zaprt krog oseb, neskladna z 11. členom Direktive 2011/92/EU. Hkrati je poudarilo tudi pomen sodbe v zadevi Flausch in drugi, C-280/18, iz katere izhaja, da zgolj objava končne odločitve na spletu ne zadošča za začetek teka roka za pravno sredstvo za tiste člane zadevne javnosti, ki predhodno niso imeli ustrezne možnosti, da bi se s postopkom seznanili. Vrhovno sodišče je iz teh stališč izpeljalo, da mora biti dostop do pravnega sredstva v okoljskih zadevah praktičen in učinkovit, ne pa zgolj formalen. Kot ključen element za učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva je Vrhovno sodišče tako opredelilo obveščenost. Izrecno je poudarilo, da glede na ureditev po ZVO-1, ki ni določala vključitve javnosti v predhodni postopek in ni predpisovala javne objave njegove uvedbe, tedanji pritožnici (v predmetni zadevi tožnici) ni mogoče očitati, da bi morala vedeti za izdajo sklepov v predhodnem postopku (sklepov ARSO2015 in ARSO2016) ali da bi morala sama spremljati spletne objave ARSO in državnega portala. Navedeno stališče je relevantno tudi v predmetni zadevi - v položaju, ko toženka niti ne navaja, da se je imela tožnica možnost ustrezno seznaniti s postopkom izdaje sklepa ARSO2020 ali s samim sklepom, odločanja o tožničini zahtevi za vstop v postopek po nadzorstveni pravici v zvezi s tem sklepom ni mogoče razumno pogojevati s tožničinim sodelovanjem v predhodnem postopku izdaje tega sklepa.
59.V povzetku zapisanega sodišče ugotavlja, da tožnica ni uveljavljala pravice, da bi sama sprožila postopek po 275. členu ZUP, temveč pravico, da v že začetem postopku zaradi varstva svoje pravne koristi sodeluje kot stranska udeleženka. Ker je toženka navedeno nepravilno enačila in je tožničino zahtevo zavrgla že na tej napačni podlagi (in brez vsebinske presoje pogojev za priznanje stranske udeležbe), je po presoji sodišča napačno uporabila zakon.
60.Sodišče je iz predstavljenih razlogov tožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo, upoštevajoč četrti odstavek 64. člena ZUS-1, vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Toženka mora v ponovnem postopku odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka, kar pomeni, da bo morala postopek voditi in v njem odločati oseba z veljavnim pooblastilom (ki mora izpolnjevati tudi druge pogoje po ZUP), pri odločitvi o tožničini zahtevi pa mora toženka slediti stališčem sodišča, ki se tičejo stranske udeležbe v postopku z obravnavanim izrednim pravnim sredstvom, in o zahtevi ponovno odločiti (peti odstavek 64. člena ZUS-1).
61.Sodišče ni presojalo ostalih tožbenih očitkov v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo izpodbijanega sklepa, saj to na sodno presojo v zadevi ne bi moglo vplivati.
K II. točki izreka:
62.Tožba zoper izpodbijano odločbo ni dovoljena.
63.V skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče tožbo s sklepom zavreči, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na razloge za zavrženje mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
64.Naslovno sodišče je v zadevi I U 195/2024 že izdalo sodbo z dne 14. 4. 2026, s katero je ugodilo tožbi tamkajšnjega tožnika ter odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, št. 35402-29/2020-2550-91 z dne 29. 12. 2023, ki predstavlja izpodbijano odločbo tudi v predmetni zadevi, odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.
65.Tožnica je s sodbo, I U 195/2024 z dne 14. 4. 2026, seznanjena, saj jo je priložila k svoji vlogi z dne 18. 5. 2026. Ravno tako je bila omenjena sodba vročena tudi toženki in stranki z interesom, ki sta v teh vlogah nastopali tudi v upravnem sporu I U 195/2024.
66.Izpodbijana odločba, ki ne obstaja več (ker jo je sodišče s sodbo, I U 195/2024-61 z dne 14. 4. 2026 že odpravilo), v tožničin položaj ne more (več) posegati, sodišče pa že odpravljene (in tako neobstoječe) odločbe v predmetnem upravnem sporu tudi ne more ponovno odpraviti.
67.Če sodišče upravni akt odpravi in zadevo vrne organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek, se ta vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljen upravni akt izdan. Odprava upravnega akta učinkuje za nazaj (ex tunc), to pa pomeni, da se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tudi prvi odstavek 281. člena ZUP). Postopek je ponovno odprt in vsi subjekti v postopku lahko (ponovno) uveljavljajo vse svoje procesne pravice. Pravni položaj tožnice, ki meni, da bi morala biti stranka v obravnavanem upravnem postopku, je torej takšen, kot da odločba v tem postopku sploh (še) ne bi bila izdana5.
68.Sodišče ob tem zgolj pripominja še, da je v sodbi, I U 195/2024-61 z dne 14. 4. 2026, že pravnomočno presodilo smiselno enake očitke o nezakonitosti izpodbijane odločbe, kot jih v svoji tožbi (med drugim) uveljavlja tudi tožnica. Sodišče je tako v omenjeni sodbi v zvezi z izpodbijano odločbo že presodilo, da predpostavka za odločanje po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP (tj. da bi bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena) ni bila podana, saj sklep ARSO 2016 v času izdaje izpodbijane odločbe ni bil pravnomočen, kar pomeni, da je bil v tem delu napačno uporabljen zakon (tč. 47 obrazložitve sodbe, I U 195/2024-61 z dne 14. 4. 2026). Prav to pa (med drugim) v svoji tožbi zoper izpodbijano odločbo uveljavlja tudi tožnica v predmetni zadevi (npr. na str. 11 tožbe).
69.Po povedanem sodišče sodi, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper izpodbijano odločbo. Sodišče je zato, na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrglo.
K III. točki izreka:
70.Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov postopka, vključno s stroški v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe.