Jedro

V primeru, ko ni dvoma, za katero parcelno številko in za katero lokacijo gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti tudi izvršljiva. Ker v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, kje se nahaja kmetijska površina, s katere mora tožeča stranka odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, in ker je tudi iz obrazložitve osnovne inšpekcijske odločbe jasno, na katero parcelno številko se nanaša, saj je izrecno navedena številka 193/1, je pri napačni navedbi parcelne številke v izreku osnovne inšpekcijske odločbe in v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe šlo za očitno pomoto, ki jo je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa. S popravo se tako doseže samo to, da je v izreku odločbe navedeno enako, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper dva sklepa Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. S sklepom opr. št. 0611-2711/2015-18 z dne 3. 10. 2016 je bilo ugotovljeno, da je postala odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo št. 0611-2711/2015-6 z dne 24. 12. 2015, s katerim se je tožeči stranki naložilo, da mora z določene kmetijske površine odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, izvršljiva ter da se dovoljuje njena izvršba. Obenem je bilo tudi določeno, da če tožeča stranka ne bo opravila naložene obveznosti najkasneje do 31. 12. 2016, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR (v nadaljevanju sklep o dovolitvi izvršbe). Pri drugem sklepu istega inšpektorata opr. št. 0611-2711/2015-26 z dne 27. 10. 2015 (pravilno 27. 10. 2016), ki ga tožeča stranka izpodbija s predmetno tožbo, pa gre za sklep o popravi pomote v sklepu o dovolitvi izvršbe in v osnovni odločbi inšpekcijskega organa št. 0611-2711/2015-6 z dne 24. 12. 2015, in sicer je bila v izreku obeh odločb popravljena številka parcele iz „193 k.o. ...“ v parcelno številko „193/1 k.o. ...“ (v nadaljevanju sklep o popravi pomote). Zoper obe odločbi je tožeča stranka vložila pritožbi, ki pa ju je tožena stranka zavrnila.

2. Tožeča stranka v tožbi v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 3. 10. 2016 navaja, da ji ta nalaga obveznost odstranitve stvari in pričetek uporabe nepremičnine v kmetijske namene na parcelni št. 193 k.o. ..., ki sploh ne obstaja, je takšen sklep o dovolitvi izvršbe neizvršljiv, saj se takšne obveznosti ne more izpolniti. Da navedena parcela ne obstaja je potrjeno tudi sklepom o popravi pomote z dne 27. 10. 2015 (pravilno 27. 10. 2016). Tožena stranka bi morala najprej popraviti parcelno številka v osnovni odločbi z dne 24. 12. 2015 in šele po dokončnosti in pravnomočnosti sklepa o popravi parcelne številke v odločbo z dne 24. 12. 2015, bi lahko izdala sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem bi bila navedena parcelna številka 193/1 k.o..... V odločbi z dne 24. 12. 2015 bi morala poleg poprave parcelne številke iz 193 na 193/1 k.o.... popraviti tudi datum v 2. točki izreka odločbe, do katerega mora tožeča stranka izpolniti pogoje iz prve točke odločbe. Odločba z dne 24. 12. 2015 namreč ne more pričeti zavezovati tožeče stranke pred dnem, preden je prejela izpodbijani sklep z dne 27. 10. 2016, v katerem je bila popravljena parcelna št. na št. 193/1 k.o. .... V prvotni odločbi z dne 24. 12. 2015 je bila tožeči stranki naložena obveznost na parcelni številki, ki ne obstaja, v posledici česar ni mogla pravočasno izpolniti z njo naložene obveznosti. V odločbi z dne 24. 12. 2015 jo zavezuje zgolj izrek, zato ni nobene podlage za to, da bi lahko tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti odstranitve stvari iz parcelne št. 193/1 k.o. .... Tudi prvi odstavek 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, da popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi odločbe. V predmetni zadevi torej tožena stranka nepravilno šteje, da bi morala tožeča stranka odstraniti stvari iz parcelne št. 193/1 k.o. ... do dne 19. 9. 2016. Šele, ko bo tožena stranka odločbo z dne 24. 12. 2015 popravila tudi v drugi točki izreka glede roka do kdaj mora tožeča stranka izpolniti obveznost in če tožeča stranka tega ne bo storila v določenem roku, bo imela tožena stranka podlago za morebitno izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Parcelna številka je najpomembnejša sestavina odločbe z dne 24. 12. 2015 ter tako ni moč v nobenem primeru šteti, da je tožeča stranka lahko iz obrazložitve odločbe vedela, kaj ji je bilo naloženo. Opozarja tudi na določilo drugega odstavka 223. člena ZUP, po katerem bi morala tožena stranka tožeči stranki poleg sklepa o popravi parcelne št. vročiti tudi odločbo z dne 24. 12. 2015, na kateri bi bil na izvirniku naveden uradni zaznamek o popravi parcelne številke, česar pa ni storila. Tožena stranka nima zakonske podlage, da s sklepom o popravi, s katerim popravi nepravilno navedbo parcelne št. v sklepu o izvršbi, hkrati poseže še v dokončno in pravnomočno odločbo, ki je osnova za izdajo sklepa o postopku izvršbe. Ob ugotovitvi, da je nepravilna parcelna št. navedena tako v odločbi z dne 24. 12. 2015 kot tudi v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 3. 10. 2016, bi morala tožena stranka sklep o dovolitvi izvršbe 3. 10. 2016 odpraviti, ne pa da je izdala sklep o popravi pomote, s katerim je popravila parcelno št. tako v odločbi z dne 24. 12. 2015 kot tudi v sklepu v zvezi z izvršbo z dne 3. 10. 2016. Poleg tega je s sklepom z dne 27. 10. 2015 (pravilno z dne 27. 10. 2016) posegla v izrek sklepa z dne 3. 10. 2016, ki je bil izdan na podlagi 298. člena ZUP. Pogoj za izdajo sklepa na podlagi tega člena je dokončnost in pravnomočnost odločbe, s katero je bila zavezancu naložena določena obveznost. Glede na to, da je tožeča stranka dne 27. 10. 2016 izdala sklep o popravi izreka odločbe z dne 24. 12. 2015, posledično tudi ne more biti ta dokončna in pravnomočna. Na podlagi navedenega tožeča stranka sodišču predlaga, da razpiše glavno obravnavo, izvede predlagane dokaze ter razsodi in odpravi sklep tožene stranke z dne 3. 10. 2016 ter sklep tožene stranke z dne 27. 10. 2015 (pravilno 27. 10. 2016) ter toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo z začetkom naslednjega dne po poteku paricijskega roka pa vse do plačila.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse navedbe iz tožbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Meni, da je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil odločbe upravnega postopka, pravilno uporabil materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje v tej zadevi. Popravni sklep z dne 27. 10. 2016 je bil izdan, ker je bilo ugotovljeno, da je prišlo do očitne pomote v navedbi številk v izreku odločbe in sklepa. Da gre za očitno pomoto pri pisanju številk je razvidno tudi iz tega, da je v nadaljevanju odločbe v obrazložitvi omenjena parcelna št. 193/1 k.o. .... Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi odločbe. Zavezancu je bila zaradi nenamenske rabe kmetijskega zemljišča izdana inšpekcijska odločba z dne 24. 12. 2015 in je postala dne 20. 9. 2016 izvršljiva. Ob zadnjem kontrolnem pregledu z dne 21. 9. 2015 je bilo na kraju samem ugotovljeno, da odločba z dne 24. 12. 2015 ni bila izvršena. Ker je bilo ugotovljeno, da zavezanec ni izvršil v celoti naloženih obveznosti, je kmetijski inšpektor zavezancu izdal sklep o dovolitvi izvršbe in zagrozil z denarno kaznijo ter postavil rok izvršitve in sicer 13. 12. 2016. 4. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi ponavlja že prej navedeno, ugotavlja, da je med strankama nesporno, da parcelna št. 193 k.o. ... ne obstaja. Dodaja, da je pogoj za izvršljivost odločbe z dne 24. 12. 2015, da bi bila tožeči stranki naložena obveznost, ki bi jo bilo moč izvršiti, ker pa je bila le-ta pred izdajo popravnega sklepa neizvršljiva, je bilo tudi ob inšpekcijskem pregledu dne 21. 9. 2016 nepravilno ugotovljeno, da tožeča stranka ni izpolnila naložene obveznosti. Šele s popravnim sklepom z dne 27. 10. 2016 ji je bila naložena obveznost, da mora na parc. št. 193/1 k.o. ... vzpostaviti prvotno stanje.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporno, ali je bil sklep o popravi pomote z dne 27. 10. 2016, katerega zakonitost je med drugim predmet presoje v tem upravnem sporu, utemeljeno izdan zaradi poprave pomote in ali bi moral upravni organ hkrati z izdajo sklepa o popravi pomote odpraviti tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 3. 10. 2016. Izpodbijani popravni sklep je sodišče kljub določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 vzelo v vsebinsko presojo iz razloga, ker odločitev o njegovi zakonitosti (ali nezakonitosti) neposredno vpliva na vprašanje zakonitosti obeh upravnih aktov, ki se z izpodbijanim sklepom o popravi pomote popravljata in ki sta nedvomno dokončna upravna akta v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Tožbeni ugovori pa se nanašajo na vprašanje pravilnosti dovolitve izvršbe, saj tožeča stranka uveljavlja kot eden izmed tožbenih razlogov, da izvršljivost odločbe še ni nastopila, ker ji ob popravi parcelne številke ni bil določen nov rok za prostovoljno izpolnitev z osnovno inšpekcijsko odločbo določene obveznosti in ker ta (ne določen rok) še ni potekel. Poleg tega tožeča stranka v tožbi uveljavlja, da se s popravljenima sklepoma posega v osnovno inšpekcijsko odločbo na način, da se ji (na novo) nalaga določena obveznost. 7. Glede na ugotovljena sporna vprašanja je tako sodišče najprej ugotavljalo pravne posledice izdaje sklepa o popravi pomote. Po določbi 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. Navedena zakonska določba dopušča, da se lahko pomote popravljajo ves čas, torej tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna ali pravnomočna. S popravnim sklepom se namreč ne more in ne sme spreminjati odločbe organa, kar pomeni, da se s tem sklepom niti ne dopolnjuje odločbe in niti ne odloča vsebinsko o stvari. Hkrati pa to pomeni, da sklep o popravi pomote ne vpliva na pravnomočnost popravljene odločbe. S popravo se doseže le stanje, kakršno bi bilo, če pomote ne bi bilo (glej npr. sodba in sklep USRS opr. št. I U 323/2014, sodba VSRS opr. št. X Ips 1038/2006, Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, str. 429).

8. Po presoji sodišča je bilo mogoče v obravnavani zadevi popraviti napačno navedeno parcelno številko v osnovni inšpekcijski odločbi in v sklepu o dovolitvi izvršbe s popravnim sklepom na podlagi določbe 223. člena ZUP, saj je šlo pri napačni navedbi parcelne številke za očitno pomoto. To izhaja tako iz navedb strank postopka kot tudi iz predloženih upravnih spisov. V primeru, ko ni dvoma, za katero parcelno številko in za katero lokacijo gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti tudi izvršljiva. Ker v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, kje se nahaja kmetijska površina, s katere mora tožeča stranka odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, in ker je tudi iz obrazložitve osnovne inšpekcijske odločbe jasno, na katero parcelno številko se nanaša, saj je izrecno navedena številka 193/1, je pri napačni navedbi parcelne številke v izreku osnovne inšpekcijske odločbi in v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe šlo za očitno pomoto, ki jo je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa po določbi 223. člena ZUP (npr. sklep VSRS opr. št. I Up 501/2002, sodba VSRS opr. št. X Ips 1038/2006). S popravo se tako doseže samo to, da je v izreku odločbe navedeno enako, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo.

9. Izpodbijani sklep o popravi pomote tako ni posegel v pravnomočnost osnovne inšpekcijske odločbe niti v izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe z dne 3. 10. 2016, s katerim je bilo ugotovljeno, da je postala odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo št. 0611-2711/2015-6 z dne 24. 12. 2015, s katerim se je tožeči stranki naložilo, da mora z določene kmetijske površine odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, izvršljiva, ter da se dovoljuje njena izvršba. Na ugovore glede sklepa o dovolitvi izvršbe, ki jih v tožbi uveljavlja tožeča stranka in ki se po vsebin nanašajo samo na vprašanje pravnih posledic izdaje sklepa o popravi pomote, je sodišče že odgovorilo v predhodnih točkah obrazložitve sodbe. Drugih pravno relevantnih ugovorov, s katerimi bi izpodbijala pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe, tožeča stranka s tožbo ni uveljavljala. Tudi glede opozarjanja tožeče stranke, da ZUP določa, da popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe, sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za tak popravek. S popravnim sklepom se je namreč le uskladila vsebina izreka odločbe in obrazložitve, med samima strankama postopka pa niti ni bilo sporno, na katero parcelno številko se izrečeni inšpekcijski ukrep nanaša, zato ni mogoče govoriti o popravku, ki je za stranko neugoden.

10. ZUP v drugem odstavku 223. člena določa, da se uradni zaznamek o popravi zapiše na vse izvirnike odločbe, če je to mogoče. Iz upravnega spisa izhaja, da je bil tak zaznamek na izvirniku v spisu narejen. Iz ZUP pa ne izhaja dolžnost organa, da akt z u.z. pošlje tudi strankam, zato bi po mnenju sodišča stranka morala sama zahtevati akt z u.z. 11. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj je ocenilo, da dejansko stanje v zadevi niti ni sporno. V konkretni zadevi je namreč sporna le pravna razlaga določbe 223. člena ZUP in posledice te razlage. Kadar pa dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega pravnega akta, med strankama ni sporno, lahko sodišče na podlagi izrecnega pooblastila iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odloči tudi brez glavne obravnave.

12. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže ali zavrne ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.