Jedro

Vprašanje, ali je bil dedič dedno odpravljen, je pravno, ne pa dejansko vprašanje. Dedna odpravljenost pomeni, je dedič z vračunanjem daril že prejel toliko premoženja, kot bi mu od celotne zapuščine glede na njegov dedni (nujni) delež pripadalo (46. člen ZD). Pristojnost za rešitev vprašanja, ali je nekdo dedno odpravljen, je zato v domeni zapuščinskega sodišča, če med strankama niso sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev. V predmetni zadevi med dedinjama ni bilo sporno, da je ena od njiju prejela od zapustnice darilo v višini 40.000,00 EUR. Ker so torej med njima sporna zgolj pravna, ne pa dejanska vprašanja, pogojev za prekinitev postopka po 210. členu ZD ni bilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po pokojni A. A. in zakonito dedinjo B. B. kot tožnico napotilo na pravdo, da zoper dedinjo C. C. kot toženko vloži tožbo zaradi ugotovitve, da je zakonita dedinja C. C. s tem, ko je od zapustnice dne 23. 5. 2023 prejela znesek 40.000,00 EUR, dedno odpravljena oziroma, da se navedeno darilo vračuna v njen dedni delež (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da v kolikor na pravdo napotena dedinja tožbe ne bo vložila v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti tega sklepa, bo sodišče postopek nadaljevalo in štelo, da do prekinitve ni prišlo in da zakonita dedinja trditve o dedni odpravljenosti ni podala (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno laično pritožbo dedinja B. B. Sklep izpodbija v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnopravne določbe 3. točke drugega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ko je prekinilo zapuščinski postopek, čeprav med dedinjama dejstva, od katerih bi bila odvisna kakšna njuna pravica, niso bila sporna. V tej zvezi pojasnjuje, da med dedinjama ni spora, da je zapustnica zakoniti dedinji C. C. za časa življenja izročila znesek 40.000,00 EUR. Navaja, da mora v skladu s 162. členom ZD dedno odpravljenost ugotoviti zapuščinsko sodišče, ne pa pravdno sodišče. Napotitveni sklep zapuščinskega sodišča se mora nanašati na ugotovitev spornih dejstev, ne pa na ugotovitev same dedne odpravljenosti, saj je dedna odpravljenost pravni, ne pa dejanski pojem. Zato je odločitev o tem, v kakšnem deležu in katerim osebam pripada pravica do dedovanja, v pristojnosti zapuščinskega sodišča. V nadaljevanju še pojasnjuje, da je vse življenje živela skupaj na istem naslovu kot zapustnica in s svojim delom prispevala k povečanju in ohranitvi zapustničinega premoženja, zaradi česar zahteva izločitev dela, ki ustreza njenemu prispevku k povečanju in ohranitvi zapustničinega premoženja. Stroškov ne priglaša. 3. Dedinja C. C. v odgovoru na pritožbo problematizira navedbe dedinje B. B. in se do njih podrobno opredeljuje. Priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 163. člena ZD.

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih postopkovnih kršitev,1 da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa napačno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o prekinitvi postopka oprlo na določbo 210. člena ZD, v skladu s katerim sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Pri tem je štelo, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje daril v dedni delež (po 3. točki drugega odstavka 210. člena ZD).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da med zakonitima dedinjama ni sporno, da je zapustnica za čas svojega življenja (dne 23. 5. 2023) dedinji C. C. podarila znesek 40.000,00 EUR, med njima je sporno, ali je bila navedena dedinja s tem dedno odpravljena. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je vprašanje, ali je bil dedič dedno odpravljen, pravno, ne pa dejansko vprašanje.2 Dedna odpravljenost pomeni, je dedič z vračunanjem daril že prejel toliko premoženja, kot bi mu od celotne zapuščine glede na njegov dedni (nujni) delež pripadalo (46. člen ZD).3 Pristojnost za rešitev vprašanja, ali je nekdo dedno odpravljen, je zato v domeni zapuščinskega sodišča, če med strankama niso sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev.4 V predmetni zadevi med dedinjama ni bilo sporno, da je ena od njiju prejela od zapustnice darilo v višini 40.000,00 EUR. Ker so torej med njima sporna zgolj pravna, ne pa dejanska vprašanja, pogojev za prekinitev postopka po 210. členu ZD ni bilo.

9. Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).5

10. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep, zoper katerega je bilo vložena pritožba, in zadevo vrnilo v novo sojenje, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila dedinja C. C., za končno odločbo.

11. Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena, saj je v skladu s 357.a členom ZPP takšna pritožba dopustna zgolj zoper končne meritorne sklepe,6 kar pa izpodbijani sklep ni.

1 Procesnih kršitev pritožba sicer ne graja. 2 VSL sklep II Cp 3028/2011 z dne 28.03.2012, VSL sklep II Cp 273/2017 z dne 19.04.2017. 3 Primerjaj VSL sklep II Cp 3028/2011 z dne 28.03.2012, VSL sklep II Cp 273/2017 z dne 19.04.2017, VSL sklep I Cp 3209/2014 z dne 28.01.2015. 4 Enako VSL sklep II Cp 273/2017 z dne 19.04.2017, VSL sklep II Cp 3028/2011 z dne 28.03.2012. 5 Navedeni sklep sploh ne bi smel biti izdan. V takih primerih se zadeva ne vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, temveč se zgolj razveljavi, sodišče prve stopnje pa nadaljuje odločanje o glavni stvari (glej J. Zobec v Ude, Galič (ur.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 513.). 6 N. Betetto, Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, št. 5/2020, str. 11.