5. 6. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa njegov predsednik Anton Drenik, na seji 5. junija 2024

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 22.b in 22.č člena ter drugega odstavka 23. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 39/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (v nadaljevanju predlagatelj) vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 22.b in 22.č člena Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas). V uvodu zahteve navaja, da izpodbija tudi 23. člen ZGas, vendar iz vsebine zahteve izhaja, da dejansko nasprotuje le njegovemu drugemu odstavku.

2.Členu 22b ZGas, s katerim je urejeno zbiranje osebnih podatkov o poklicnih gasilcih v evidenci Združenja slovenskih poklicnih gasilcev (v nadaljevanju Združenje), in 22.č členu ZGas, kolikor je z njim določen namen tega zbiranja, očita predlagatelj neskladje z 38. členom Ustave. Sklicuje se tudi na Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4. 5. 2016 – v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki naj bi bila upoštevna na podlagi 8. člena Ustave. Predlagatelj zatrjuje, da pooblastilo za obdelavo osebnih podatkov poklicnih gasilcev sploh ne bi smelo biti podeljeno Združenju, saj naj to ne bi bilo združenje poklicnih gasilcev, temveč pravnih oseb. Ob tem opozarja na 11. člen Statuta Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, po katerem naj bi bili redni člani Združenja javni zavodi, prostovoljna poklicna društva s poklicnim jedrom, gospodarske družbe s poklicno gasilsko enoto ali organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo. Predlagatelj navaja, da so poklicni gasilci zaposleni v javnih zavodih, prostovoljnih gasilskih društvih in gospodarskih družbah ter imajo svoje delodajalce, ki lahko obdelujejo njihove osebne podatke na drugih zakonskih podlagah.

3.V zvezi z zbiranjem osebnih podatkov o poklicnih gasilcih izpostavlja predlagatelj tudi to, da v 22.č členu ZGas namen zbiranja osebnih podatkov ni opredeljen v skladu z ustavnimi zahtevami. Zaradi tega naj bi bil posledično v neskladju z Ustavo tudi 22.b člen ZGas. Predlagatelj še posebej opozarja tudi na to, da 22.č člen ZGas v zvezi z določitvijo namena zbiranja osebnih podatkov odkazuje na predpise in ne zgolj na zakon, kar naj bi pomenilo, da se lahko namen obdelave osebnih podatkov določi tudi v podzakonskih predpisih, kar naj bi bilo v očitnem nasprotju z 38. členom Ustave. Opozarja tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Narinen proti Finski z dne 1. 6. 2004, po kateri naj ne bi zadostovala zgolj pavšalna določitev namena obdelave osebnih podatkov v zakonu. Nedoločna opredelitev namena obdelave osebnih podatkov v 22.č členu ZGas naj bi imela za posledico tudi to, da naj ne bi bilo mogoče spoštovati načela sorazmernosti, v skladu s katerim se lahko obdelujejo zgolj tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za dosego zakonsko določenega namena njihove obdelave. Zaradi nejasno določenega namena zbiranja osebnih podatkov naj bi bil 22.č člen ZGas tudi v neskladju z 2. členom Ustave, kar naj bi izhajalo tudi iz mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

4.Člen 22b ZGas določa po mnenju predlagatelja prevelik obseg podatkov, ki se lahko zbirajo na njegovi podlagi. Določitev dveh podatkov, ki omogočata identifikacijo posameznika, to je EMŠO in davčne številke, naj bi bila odveč, saj za identifikacijo posameznika zadostuje le eden od teh podatkov. Nepotreben naj bi bil tudi podatek o datumu in kraju rojstva, ki naj ne bi omogočal popolne identifikacije posameznika. Točke 2, 9 in 10 prvega odstavka 22.b člena ZGas naj zato ne bi upoštevale načela sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov. V neskladju z zahtevo, da se osebni podatki zbirajo zgolj v najmanjšem potrebnem obsegu, naj bi bil tudi drugi odstavek 22.b člena ZGas, po katerem je treba v elektronski zbirki pri podatku o stopnji izobrazbe pripeti tudi javno listino, iz katere izhaja ta podatek, pri podatku o datumu zdravniškega pregleda in pregleda psihofizičnih sposobnosti pa vsakokratno zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja ta podatek, saj naj zato ne bi bilo nobene potrebe. V navedeni listini naj bi bilo namreč po potrebi mogoče le vpogledati. Ob tem predlagatelj ponavlja, da iz 22.č člena ZGas niti ni razviden namen obdelave osebnih podatkov iz 22. člena ZGas.

5.Drugemu odstavku 23. člena ZGas, ki določa, da za poklicne gasilce, zaposlene v okviru poklicnega jedra prostovoljnih gasilskih enot, ne velja prvi odstavek 14.a člena ZGas, po katerem za delovna razmerja in plače poklicnih gasilcev veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivna pogodba dejavnosti, če s tem zakonom ali zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami posamezno vprašanje ni urejeno drugače, očita predlagatelj neskladje s pravico do prepovedi diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena Ustave. V zvezi s tem se sklicuje tudi na več mednarodnih instrumentov, iz katerih naj bi izhajala pravica do enakega plačila za enako delo. Zatrjuje tudi, da drugi odstavek 23. člena ZGas s tem, ko iz veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti izloča delavce, ki so zaposleni pri prostovoljnem gasilskem društvu, čeprav naj bi zanje veljale enake obveznosti in enake zakonske zahteve glede izobrazbe, kot veljajo za gasilce, ki so zaposleni v javnem zavodu, nedopustno posega tudi v pravico do kolektivnega dogovarjanja iz Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja (Uradni list RS, št. 121/05, MP, št. 22/05 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 154). Izločitev določene skupine delavcev iz veljavnosti določb kolektivne pogodbe, ki jo sklene reprezentativni sindikat v dejavnosti, naj bi pomenila kršitev ustavno zagotovljene pravice teh delavcev do sindikalne svobode, ker naj bi jim bila vnaprej odvzeta možnost kolektivnega dogovarjanja. Zgolj razlika glede zagotavljanja sredstev za delovanje prostovoljnih gasilskih društev in javnih gasilskih zavodov po mnenju predlagatelja ne bi smela biti razlog za to. S tem ko naj bi bilo reprezentativnemu sindikatu dejavnosti onemogočeno učinkovito in enakopravno zastopanje vseh delavcev v dejavnosti poklicnega gasilstva, naj bi bilo poseženo tudi v svobodo delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave.

B.

6.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, če so ogrožene pravice delavcev. To pomeni, da mora predlagatelj izkazati, da je reprezentativen v smislu enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS in da so pravice delavcev zaradi izpodbijane ureditve ogrožene. Iz priložene kopije odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-02-0047/93-003 z dne 8. 3. 1999 izhaja, da je Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije reprezentativni sindikat v poklicu. Ker je pogoj reprezentativnosti izkazan, se mora Ustavno sodišče opredeliti še do vprašanja, ali je izpolnjen tudi pogoj ogroženosti pravic delavcev.

7.Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo je predlagateljeva pravica, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, omejena na pravico do izpodbijanja tistih predpisov, ki neposredno prizadenejo delovnopravni in s tem povezan socialni položaj delavcev, katerih interese predlagatelj kot reprezentativni sindikat zastopa in predstavlja. Gre za osebe s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki jim je v pravnem redu zagotovljeno posebno delovnopravno varstvo zaradi njihovega odvisnega in drugemu subjektu podrejenega položaja. Abstraktna ogroženost pravic ne zadostuje, izkazana mora biti konkretna in neposredna ogroženost pravic delavcev.

8.V zvezi z 22.b in 22. členom ZGas predlagatelj navaja, da so z njima ogrožene pravice delavcev zaradi neskladja teh zakonskih določb s človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, kot je določena z 38. členom Ustave in s Splošno uredbo o varstvu podatkov. S temi navedbami zatrjuje predlagatelj protiustavnost izpodbijane ureditve, ne utemelji oziroma izkaže pa ogroženosti pravic delavcev, ki naj bi jo povzročila izpodbijana ureditev. Kot že navedeno, je predlagateljeva pravica, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, omejena na pravico do izpodbijanja tistih predpisov, ki neposredno prizadenejo delovnopravni in s tem povezan socialni položaj delavcev, katerih interese predlagatelj kot reprezentativni sindikat zastopa in predstavlja. V primeru izpodbijanih določb pa ne gre za takšen primer. Z 22.b členom ZGas, v zvezi s katerim izpodbija predlagatelj tudi 22.č člen tega zakona, ni urejeno zbiranje osebnih podatkov o poklicnih gasilcih s strani njihovih delodajalcev, temveč s strani Združenja kot najvišje oblike povezovanja poklicnih gasilskih enot (prvi odstavek 35.a člena ZGas). Predlagatelj tudi sam navaja, da so poklicni gasilci zaposleni v javnih zavodih, prostovoljnih gasilskih društvih in gospodarskih družbah ter imajo svoje delodajalce, ki lahko obdelujejo njihove osebne podatke na drugih zakonskih podlagah. Zato ni mogoče šteti, da zbiranje osebnih podatkov o poklicnih gasilcih s strani Združenja neposredno prizadeva delovnopravni položaj delavcev, kar pa je potrebno za izpolnjenost pogoja ogroženosti delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23. člena ZUstS.

9.Pogoj ogroženosti pravic delavcev prav tako ni izkazan v zvezi z drugim odstavkom 23. člena ZGas. Tej zakonski določbi predlagatelj očita, da za poklicne gasilce, zaposlene v poklicnem jedru prostovoljnih gasilskih enot, izključuje uporabo predpisov (izpostavlja kolektivne pogodbe), ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev – konkretno poklicnih gasilcev, zaposlenih v javnih zavodih. S tem naj bi bila ogrožena pravica navedenih delavcev do enake obravnave, enakega plačila za enako delo ter do sindikalnega zastopstva oziroma kolektivnega pogajanja. Ustavno sodišče najprej ugotavlja, da je, čeprav predlagatelj izpostavlja tudi poseg v pravico do sindikalnega delovanja oziroma kolektivnega delovanja, bistvo njegovih očitkov vendarle usmerjeno v zatrjevanje neenake obravnave poklicnih gasilcev, zaposlenih v okviru poklicnega jedra prostovoljnih gasilskih enot, v primerjavi s poklicnimi gasilci, zaposlenimi v okviru poklicnih gasilskih enot, zlasti glede pravice do enakega plačila za enako delo. Zato se je Ustavno sodišče ob presoji pogoja ogroženosti osredotočilo le na ta vidik. Kot že navedeno, je pogoj ogroženosti pravic delavcev izkazan, če je izkazana konkretna ogroženost pravic delavcev. Konkretnega prikrajšanje v zvezi s plačami, ki naj bi ga na podlagi izpodbijane ureditve utrpeli poklicni gasilci, zaposleni v okviru poklicnega jedra prostovoljnih gasilskih enot, v primerjavi s primerjano skupino oseb, pa predlagatelj ni izkazal.

10.Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-74/13 z dne 11. 4. 2013, 4. točka obrazložitve, št. U-I-63/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 46), 4. točka obrazložitve, št. U-I-181/99 z dne 13. 4. 2000 (OdlUS IX, 91), 3. točka obrazložitve, in št. U-I-80/01 z dne 17. 5. 2001 (OdlUS X, 95), 8. točka obrazložitve.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-52/18 z dne 21. 5. 2018, 4. točka obrazložitve.

[3]Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-132/13 z dne 11. 7. 2013, 2. točka obrazložitve, št. U-I-154/12 z dne 6. 3. 2014, 2. točka obrazložitve, št. U-I-72/14 z dne 17. 9. 2015, 2. točka obrazložitve, št. U-I-186/14 z dne 19. 11. 2015, 2. točka obrazložitve, in št. U-I-93/15 z dne 30. 11. 2017, 14. točka obrazložitve.

[4]Podobno Ustavno sodišče v sklepih št. U-I-90/14 z dne 7. 4. 2016, 3. točka obrazložitve, št. U-I-32/16 z dne 16. 11. 2017, 4. točka obrazložitve, št. U-I-69/16 z dne 16. 11. 2017, 4. točka obrazložitve, in št. U-I-264/19 z dne 10. 3. 2022, 7. točka obrazložitve.