Jedro

Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.

Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.

Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.

Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo subjekta vpisa D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljevanju D.S.U. d. o. o.) zoper sklep istega sodišča Srg 2015/37850 z dne 30. 9. 2015, s katerim je bil zavrnjen vpis spremembe Akta o ustanovitvi družbe D.S.U. d. o. o. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil subjekt vpisa, uveljavljal pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dovoli vpis spremembe Akta o ustanovitvi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nosilni razlog izpodbijanega sklepa, ki je določilo 13. člena Akta o ustanovitvi prepoznalo kot nezakonitega, je ugotovitev, da edinega poslovodjo (direktorja) družbe pri zastopanju družbe ni mogoče omejiti s skupnim zastopanjem s prokuristom družbe.

5. Pritožnikovo stališče, da ima ustanovitelj oz. družbenik družbe z omejeno odgovornostjo glede upravljanja družbe široko polje avtonomnega urejanja oz. odločanja, sklicujoč se na 1. odstavek 504. člena ZGD-1 tudi glede omejitve zastopanja edinega direktorja družbe s skupnim zastopanjem s prokuristom, ker taka omejitev v ZGD-1 ni izrecno prepovedana, je materialnopravno zmotno.

6. Družba v kateri koli statusnopravni obliki nima lastne poslovne sposobnosti, ker sama ne more oblikovati in izražati volje. Zato za vse statusnopravne oblike družb ZGD-1 kot obvezen organ družbe določa korporacijske zastopnike družb, ki po 1. odstavku 32. člena ZGD-1 zastopajo družbe bodisi na podlagi zakona ali akta o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki). Tak organ družbe z omejeno odgovornostjo je po ZGD-1 poslovodja družbe. 1. odstavek 515. člena ZGD-1 namreč določa, da ima družba enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Že na podlagi zakona je torej poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po 2. odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.

7. Prokurist ni korporacijski zastopnik (organ) družbe in svoje pravice za zastopanje družbe ne črpa iz zakona (tako kot jo iz zakona črpa poslovodstvo družbe), pač pa iz prokure kot posebne oblike pooblastila, ne glede na to, da je prokura sicer urejena v določbah 33. do 38.a člena ZGD-1. Poslovodenje družbe po svoji vsebini pomeni vodenje poslov družbe in njeno zastopanje, obe funkciji pa sta neločljivo povezani. Ker poslovodja (direktor) ali več njih v d. o. o. na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo (1. odstavek 515. člena ZGD-1), bi omejitev edinega poslovodje pri zastopanju družbe skupaj s prokuristom poslovodjo spravilo v preveliko odvisnost od prokurista, ki je pooblaščenec družbe in ne njen organ (Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2007, 2. knjiga, stran 350 – 354).

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sicer res izhaja, da prokurist nima pristojnosti za zastopanje družbe, razen če mu pristojnost za zastopanje družbe podeli akt o ustanovitvi v skladu s 3. odstavkom 34. člena ZGD-1. Družba lahko podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi (1. odstavek 33. člena ZGD-1). Obseg prokure pa je določen v 1. odstavku 35. člena ZGD-1 in upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen, na kar pravilno opozarja pritožnik. Vendar je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je na podlagi 3. odstavka 34. člena ZGD-1 z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno (5. odstavek na 2. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede na določbo 3. odstavka 34. člena ZGD-1 je zato z razlogovanjem po nasprotnem po presoji pritožbenega sodišča mogoče sklepati, da zakonitega zastopnika pri zastopanju ni mogoče omejevati s skupnim zastopanjem s prokuristom, zato je stališče prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilno.

9. Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na določene omejitve samostojnosti poslovodje d. o. o. v smislu ustanoviteljevega dajanja navodil poslovodji družbe, iz česar izvaja pritožnik tudi možnost omejitve zastopniške funkcije poslovodje s skupnim zastopanjem s prokuristom. Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč po presoji pritožbenega sodišča nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja, kar se kaže zlasti v določbi 4. odstavka 266. člena ZGD-1, ki je po presoji pritožbenega sodišča uporabljiv tudi pri d. o. o. v primeru, kadar ima družba veččlansko poslovodstvo. Pravilno zato prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je le pri veččlanskem poslovodstvu skupno zastopanje družbe po več poslovodjih možno olajšati s prokuro na način, da družbo lahko zastopa le en poslovodja skupaj s prokuristom. S tem je namreč skupno zastopstvo družbe zgolj olajšano in ne pomeni dodatne omejitve statutarno oz. z aktom o ustanovitvi določenega skupnega zastopstva. Drugače povedano: možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na določilo 4. odstavka 266. člena ZGD-1 in možnost, da tudi pri enočlanski upravi v d.d. taka uprava zastopa družbo skupaj s prokuristom, v d. o. o. pa bi to pomenilo kršitev zakonskih načel. 10. Na drugačno stališče ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na primer vpisa skupnega zastopanja direktorja s prokuristom v sodni register pri družbi Aerodrom Ljubljana d. o. o. Sodišče prve stopnje ni vezano na odločitve drugih sodišč, če meni, da le-te niso pravilne. Zgolj na enem primeru vpisa skupnega zastopanja tudi ni mogoče graditi trditev o ustaljeni sodni praksi, zlasti še, če odločitev niti ni bila predmet pritožbenega preizkusa (kaj takega pritožnik niti ne zatrjuje). Nekonkretizirana pa je ostala tudi pritožbena trditev, da je tudi isto sodišče, ki je izdalo sedaj izpodbijani sklep, v preteklosti že vpisalo v sodni register tudi skupno zastopanje direktorja in prokurista. Ni namreč dolžnost sodišča, da samo išče primere vpisov, na katere se pavšalno sklicuje pritožnik. S takimi konkretnimi podatki bi moral postreči pritožnik sam.

11. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).