Jedro

V konkretnem primeru se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 obračunati dodatek za delo preko polnega delovnega časa v bruto višini 68,92 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2014 do dneva plačila. Zaradi delnega umika tožbe je postopek delno ustavilo. Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 500,00 EUR, v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka je tožena stranka vložila predlog za popravo sklepa oziroma podrejeno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, posebej pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ji je sodišče prve stopnje naložilo, da tožniku povrne plačano sodno takso v višini 36,00 EUR, kar pa ni utemeljeno, saj je tožnik tožbo umaknil in mu bo del plačane sodne takse s strani sodišča povrnjen. Zato predlaga, da se odmerjeni stroški znižajo za znesek sodne takse, ki bo tožniku vrnjen s strani sodišča. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je v okviru odločitve o povračilu stroškov postopka toženi stranki pravilno naložilo tudi povračilo sodne takse v višini 36,00 EUR, ki jo je tožnik plačal za postopek na prvi stopnji v višini 2,0 količnika za odmero takse po tar. št. 2311 Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.). Ne drži pritožbena navedba, da je tožnik v posledici delnega umika tožbe upravičen do povračila sodne takse. Ta se po tar. št. 2312 zniža na 0,7 količnika, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo ali, če se konča s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo. V konkretnem primeru pa se je postopek končal delno zaradi umika tožbe po razpisu naroka za glavno obravnavo, delno zaradi izdaje sodbe na podlagi pripoznave šele po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Zato ni podlage za vračilo plačane sodne takse tožniku po prvem odstavku 36. člena ZST-1 in posledično tudi ne za znižanje stroškov postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

7. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (356/2 člen ZPP).

8. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi (155. in 165. člen ZPP).