Jedro

Podpis pritožnika v izvirniku je nujna obligatorna sestavina pritožbe. Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže. V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo prve toženke z dne 14. 4. 2016. Razlog za zavrženje predstavlja dejstvo, da pritožba ne vsebuje toženkinega originalnega podpisa, zato je nepopolna. Posledica nepopolne pritožbe pa je njeno zavrženje.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje prva toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Graja stališče prvega sodišča, da pritožba ne vsebuje njenega originalnega oz. izvirnega podpisa. Pritožbo je lastnoročno podpisala, zato je podpis izviren, skladno z določbo tretjega odstavka 105. člena ZPP. Nato jo je skenirala ter jo poslala svojemu pooblaščencu, ki jo je odposlal sodišču. Opozarja na pomen izraza „izviren“, kot je opredeljen v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Pritožba je skenirana, hkrati pa tudi pritožničin izvirni podpis. Slednji je še vedno izviren (torej njej lasten), le da je skeniran. Situacija je bistveno podobna situaciji, ko je vlogi priložena fotokopija pooblastila pooblaščenca. Gre za situacijo, ki jo je reševalo Ustavno sodišče v zadevi Up-858/09. V tej zadevi je zavzeto jasno stališče o očitni napačnosti pravnega stališča, da pooblastilo, predloženo v fotokopiji, ni popolno. Opozarja na zmotno odločitev prvega sodišča in izpostavlja poseg v pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo meritorno obravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Podpis pritožnice v izvirniku je nujna obligatorna sestavina pritožbe (tretji odstavek 105. člena, 335. člena in tretjega odstavka 343. člena ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP oz. prvi odstavek 346. člena istega zakona). V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepoplnih vlog v dopolnitev.

5. Funkcija podpisa v luči prej citiranih določb ZPP je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oz. v avtorizaciji pritožbe(1). Podpis pritožbe je nujna, obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena ter lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

6. Pritožnica zatrjuje, da je pritožbo podpisala, nato pa jo skenirala in poslala svojemu pooblaščencu. Slednji je pritožbo priporočeno poslal pristojnemu sodišču. V pritožbi izpostavlja vzporednico s pooblastilom in opozarja na spremenjeno pravno stališče, da pooblastilo, predloženo v fotokopiji, ni popolno. Ustavno sodišče je v odločbi Up-858/09 zaključilo, da je takšno pravno stališče očitno napačno.

7. Pritožbena zatrjevanja niso utemeljena. Pri pooblastilu ne gre za bistveno podobno situacijo, kot zmotno razloguje pritožba. Pooblastilo ni vloga. Ima samostojen in poseben pravnoposlovni pomen, vendar pa je v procesno – tehničnem smislu priloga vloge, kar izhaja tudi iz prej citirane odločbe Ustavnega sodišča. Glede prilog ZPP v 107. členu določa, da so lahko predložene v fotokopiji, zato gramatikalna razlaga dvoma o sklepu, da je pooblastilo lahko predloženo v fotokopiji, ne dopušča(2). Poleg tega je v 97. členu ZPP določeno, da da stranka pooblastilo pisno, kar je treba razlagati kot opredelitev zahteve po obličnosti za veljaven nastanek enostranskega pravnega posla. Ni pa zahteve po izvirnem podpisu, ki je potreben za popolnost obravnavane vloge – pritožbe.

8. Pritožnica sicer zatrjuje, da je bila vloga lastnoročno podpisana, nato pa skenirana, kar pa je nepreverljivo. Takšna vloga bi bila lahko tudi fotokopija. Posebnih dokazov za svoja zatrjevanja pritožnica ne ponudi. Bistveno je, da predložena kopija ne vsebuje izvirnega podpisa prve toženke. V primeru, da bi pritožnica poslala sodišču vlogo (pritožbo) z uporabo telefaksa oz. sredstev komunikacijske tehnologije, bi bila situacija bistveno drugačna. Tako pa je bila kopija poslana s priporočeno pošto ob odsotnosti izvirnega podpisa. Pri vlogah ZPP v 105. členu zahteva izviren podpis, kar predstavlja lastnoročni podpis oz. tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

9. Pritožba prve toženke je tako nepopolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je sodišče prve stopnje njeno pritožbo zoper sklep o zavrženju utemeljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče pa je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zoper odločitev o zavrženju pritožbe kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj prvo sodišče tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče, skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

Op. št. (1): Primerjaj II Ips 319/2015 Op. št. (2): Primerjaj Up 858/09