Jedro

Tudi pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk, ko je taksa sicer določena 1% tolarske protivrednosti, je maksimirana na

200.000 točk, opredeljena torej v točkah.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep prvostopenjskega sodišča.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se sodna taksa za pritožbo tožeče stranke odmeri v višini 5333 točk ter je tožeča stranka v 15-ih dneh dolžna plačati manjkajoči del sodne takse za pritožbo v višini 1122,47 točk in sodno takso za opomin v višini 500 točk na vplačilni račun sodnih taks.

Zoper tak sklep se je tožeča stranka pritožila. Znesek

4.000.000,00 SIT, deljen z vrednostjo točke, pade v razpon nad 100.000 točk, treba je zato plačati 1% od tolarske protivrednosti, zaradi pritožbe 2%, torej 80.000,00 SIT in nič več. To je tožnik pojasnil v postopku. Sodišče je odločilo drugače, ko je vrednost zahtevka 4.000.000,00 SIT delilo s tedanjo vrednostjo točke (15,00 SIT) in dobilo 266,66 točk. Niti izračun ne prenese tega rezulata, pravilno gre za 266.666,66 točk. Ko se deli vrednost zahtevka z vrednostjo točke, je treba upoštevati določene razpone in najti število točk v razponu. Praksa večine sodišč kaže, da izračunajo takso na način, kot prikazuje tožnik. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Ugotovilo je namreč, da je glede na vrednost točke ob vložitvi tožbe (15,00 SIT) znašala sodna taksa za tožbo 1%, 2.666,66 točk, saj je vrednost zahtevka znašala 266.666 točk (v sklepu je le očitna pisna pomota -

2.666,66 točk, saj izračun po delitvi zneska 4.000.000,00 SIT s 15,00 SIT da znesek 266.666,66 točk). Ker se za pritožbo plača dvojna taksa (Tar. št. 1 in 3 Zakona o sodnih taksah - ZST) znaša sodna taksa za pritožbo 5.333 točk, ob upoštevanju vrednost točke 19 SIT na dan odmere 101.327,00 SIT in ne 80.000,00 SIT, kot to trdi tožeča stranka. Taksno tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom ZST. V 7. členu je določeno, da se taksne obvenosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz.

predmeta, izraženem v odstotkih. Vrednost zahtevka oz.

predmeta in razponi vrednosti pa so v tem zakonu vedno določeni s številom točk. Tudi pri vrednosti zahtevka nad

100.000 točk, ko je taksa sicer določena v 1% tolarske protivrednosti, je maksimirana na 200.000 točk, opredeljena torej v točkah (1. odst. Tar. št. 1). Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče pri odmeri takse vrednost spornega predmeta pretvorilo v število točk po vrednosti točke ob vložitvi tožbe, saj se pri odmeri takse vzame kot osnova za izračun takse vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti (4. odst. 7.čl. ZST) in je za plačilo sodne takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka ob vložitvi vloge (3. odst. 18. čl. ZST) ter ta prvotna vrednost (določena s številom točk) ostane podlaga za plačilo takse (1. odst. 25. čl. ZST). Pritožnik opozarja na drugačno prakso sodišč, ki pa pritožbenemu sodišču ni poznana, in tudi v informatizirani bazi odločb višjih sodišč ni najti odločb, na katere se sklicuje pritožnik. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča, saj tudi uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev ni zasledilo (2. odst. 350. čl. ter 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).