Jedro

Ker je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo le predlagala, da sodišče o zadevi odloči, ne pa da sodišče o zadevi izda zamudno sodbo, niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče pa je z njeno izdajo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi 332. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) je toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 5.000 DEM z obrestmi, kot jih daje Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana za devizne vloge vezane nad eno leto in sicer od 1.9.1995 dalje do plačila, vse v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana na dan plačila ter tudi pravdne stroške v znesku 63.847,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.3.2000 dalje do plačila.

Zoper izdano sodbo se je pravočasno pritožil toženec. V pritožbi navaja, da je bila sodba izdana v nasprotju s 332. čl. ZPP, ker iz naslova ne izhaja, da gre za zamudno sodbo, pa tudi tožeča stranka ni predlagala izdaje take sodbe, ker sama dobro ve, da je to dolžan plačati R.K. iz C. Sodba je nezakonita tudi glede višine obresti na devizne vloge v višini kot se obrestujejo vezane vloge nad eno leto. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se v predmetni zadevi, ker je bila tožba vročena tožencu pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99), v postopku ne uporabljajo določbe 318. čl. tega zakona, ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dosedanjih predpisih, to je po 332. čl. ZPP/77. Vendar pa je zmotno zaključilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Za izdajo takšne sodbe je med drugim potrebno tudi, da tožnik predlaga, naj se izda sodba zaradi izostanka oziroma zamudna sodba, česar pa, kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi, tožeča stranka ni storila. Tožeča stranka je namreč le predlagala, da sodišče o zadevi odloči, ne pa da izda sodbo zaradi izostanka oziroma zamudno sodbo. Ker takšnega predloga ni bilo, sodišče pa je izdalo zamudno sodbo, čeprav jo v naslovu ni tako imenovalo, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 339. čl. ZPP/99. To pa narekuje ugoditev toženčevi pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče je to tudi storilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje, da o njej znova odloči v skladu z Zakonom o pravdnem postopku in materialnim pravom.