Jedro

Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi.

Institut odloga plačila sodne takse po ZST-1 ni namenjen podaljševanju roka za plačilo sodnih taks, temveč se plačilo sodne takse na predlog stranke odloži v primeru, če stranka zatrjuje, da bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Gre torej za institut, ki materialno šibkejšim strankam po načelu enakopravnosti omogoča uresničevanje pravice do sodnega varstva oziroma do pravnega sredstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postopek ustavilo, ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana niti v roku, določenem v plačilnem nalogu.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožnik ob vložitvi tožbe ni plačal sodne takse za tožbo, zato mu je sodišče poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki ga je tožnik prejel 14. 10. 2014. Plačilni nalog je vseboval tudi opozorilo, da se bo v primeru neplačila sodne takse v navedenem znesku in roku štelo, da je tožnik tožbo umaknil. Tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil s pravnomočnim sklepom II U 297/2014-3 z dne 16. 9. 2014 zavržen. Ker tožnik kljub temu sodne takse ni plačal, je postopek ustavilo.

3. Tožnik vlaga pritožbo zoper navedeni sklep zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek ter toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka. V pritožbi navaja, da je pravočasno vložil tožbo v upravnem sporu in da je dne 4. 11. 2014 vložil prošnjo za podaljšanje roka za plačilo sodne takse, kateri sodišče prve stopnje ni ugodilo, ker zakonski roki niso podaljšljivi. Pojasnjuje, da je bil tožnik v času, ko bi moral plačati sodno takso, dalj časa odsoten zaradi iskanja zaposlitve v ZDA, zaradi česar ni prejemal pošte in tudi ni bil obveščen o izdanem plačilnem nalogu. Ne strinja se s sodiščem, da roka za plačilo sodne takse ni možno podaljšati, saj ZST-1 izrecno določa, da se plačilo sodne takse lahko odloži na prošnjo stranke, ki je bila v tem primeru podana. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče ustavilo postopek, ker tožnik sodne takse za tožbo ni plačal niti v roku, določenem v plačilnem nalogu.

6. Po določbi prvega odstavka 105. a člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora tožnik že ob vložitvi tožbe plačati sodno takso. V nasprotnem primeru mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem mora sodišče stranko opozoriti na posledice njenega neplačila (drugi odstavek 105. a člena ZPP). Če v tem roku sodna taksa za tožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek istega člena).

7. V obravnavanem primeru tožnik sam priznava in ni sporno, da sodne takse v roku iz plačilnega naloga, ki je bil vročen njegovemu pooblaščencu in v katerem je bil opozorjene na posledice neplačila, ni plačal. Rok za plačilo sodne takse pa je zakonski rok (določen v 34. členu ZST-1), tovrstni roki pa so, kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, nepodaljšljivi. Pritožba napačno meni, da ZST-1 preko instituta odloga plačila sodne takse iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 dopušča možnost podaljšanja roka. Institut odloga plačila sodne takse ni namenjen podaljševanju roka za plačilo sodnih taks, temveč se plačilo sodne takse na predlog stranke odloži v primeru, če stranka zatrjuje, da bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Gre torej za institut, ki materialno šibkejšim strankam po načelu enakopravnosti omogoča uresničevanje pravice do sodnega varstva oziroma do pravnega sredstva.

8. Iz spisa izhaja, da je sicer tožnik v obravnavanem primeru ob vložitvi tožbe prosil za oprostitev plačila sodne takse, vendar pa je bil njegov predlog, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, s sklepom prvostopenjskega sodišča II U 297/2014-3 z dne 16. 9. 2014 pravnomočno zavržen, ker tožnik predlogu ni priložil izpolnjenega obrazca pisne izjave o svojem premoženjskem stanju. Tako v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse iz 11. člena ZST-1. 9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

10. Tožnice s pritožbo niso uspele, zato same trpijo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).