Jedro

Nestrinjanje s stališčem sodišča, da pisna izjava samozaposlenega o pričetku opravljanja s. p. dejavnosti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko učinkuje le za naprej, čeprav je dajatev v predsodnem postopku priznana za nazaj, ne pogojuje drugačne sodbe od izpodbijane. Pritožnikovo pravno naziranje glede učinkovanja pisne izjave nosilca dejavnosti s. p. tudi za nazaj, je zmotno in zato nesprejemljivo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve ... št. dosjeja: ... z dne 23. 7. 2018 in iste št. ter dosjeja z dne 12. 7. 2018, priznanje pravice do nadomestila za invalidnost od 16. 5. 2013 dalje, odreditev toženi stranki, da v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izda novo odločbo o odmeri in obdobju pravice do nadomestila za invalidnost ter izplača zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega mesečnega nadomestila v plačilo do plačila (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). V ponovljenem sojenju je presodilo, da ni pogojev za priznanje vtoževane denarne dajatve pred 1. 4. 2016. 2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščeni odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbe.

Ker ima nadomestilo za invalidnost od 1. 4. 2016 dalje že priznano, je sporno obdobje do 31. 3. 2016. Strinja se s stališčem sodišča, da mu dajatev pripada od dokončnosti odločbe 28. 9. 2013, ne pa z njegovim razlogovanjem, da mora biti pričetek opravljanja dejavnosti z omejitvami objektiviziran s pisno izjavo, ki je lahko veljavno podana le za naprej. Takšno stališče je brez pravne podlage in v nasprotju z upravno prakso, saj mu je v predsodnem postopku dajatev priznana za nazaj. Sodišče ni upoštevalo 8. člena ZPP, ker ni ocenilo ostalih dokazov oziroma bi moralo oceniti vse listine v sodnem in upravnem spisu ter izpovedi. Po nastanku invalidnosti drugačnega dela kot z upoštevanjem razbremenitev ni zmogel opravljati. Po izteku pogodbe s A. si ni uspel zagotoviti dela, zato se je za kratek čas prijavil na Zavod RS za zaposlovanje. V tistem obdobju je bilo na voljo ogromno zidarskih del, ki so fizično težka in jih kot samozaposleni ni mogel prevzeti. Glede zaposlitve za 10 ur pri B.B. s. p. od 1. 7. 2014 do 6. 2. 2016 ni mogoče zaključiti, da ni dokazal ustreznega dela. Pomagal je pri urejanju ponudb in gradbene knjige, kar je pisarniško delo in je skladno z omejitvami. Ker tovrstne trditve niso bile prerekane, ni stopnjeval dokazovanja. V nasprotnem bi ponudil zaslišanje B.B. kot priče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo po 362. členu ZPP, saj je opravilo postopkovna dejanja in razčistilo sporna vprašanja v skladu z napotili pritožbenega sodišča. Po prepričljivo razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu, je v ponovljenem sojenju tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

5. V pisnem odpravku izpodbijane sodbe ni prišlo do procesne kršitve iz 14. tč. 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je jasen, razumljiv in ne nasprotuje razlogom sodbe. Na ugotovljeno dejansko stanje je na podlagi 1. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) utemeljeno izdana zavrnilna sodba. V izpodbijani upravni odločbi o priznanem nadomestilu za invalidnost od 1. 4. 2016 dalje, kljub vprašljivi pravilnosti retrogradnega priznanja denarne dajatve, zaradi prepovedi reformatio in peius ni dopustno poseči. 6. Ni mogoče uspešno uveljaviti niti relativne bistvene kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, češ da trditev o pomoči pri urejanju ponudb in gradbene knjige ni bila prerekana in zato ni bilo potrebne po stopnjevanju dokazov z zaslišanjem B.B.. V sodno socialnih sporih mora sodišče v skladu z načelom materialne resnice iz 61. člena ZDSS-1 popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Tudi sicer lahko glede na 373. člen ZPP stranka v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, pod pogoji iz 4. odstavka 268. člena ZPP, saj je v nasprotnem prekludirana. Nenazadnje pa zaslišanje B.B. kot priče tudi če bi bilo izvedeno, samo po sebi ne bi moglo pripeljati do drugačne razsodbe od izpodbijane.

7. Sodišče prve stopnje je namreč dokazno oceno sprejelo v skladu z 8. členom ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh skupaj ter uspeha celotnega postopka. Prepričljivo je zaključilo, da zatrjevana zaposlitev oz. opravljanje dela na drugem ustreznem delu v skladu s preostalo delovno zmožnostjo pred 1. 4. 2016, ni dokazana. Drugačne dokazne ocene ne pogojuje Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 13. 6. 2013 (A/4), ne morebiten dokaz z zaslišanjem C.C., ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo (13. tč. obrazložitve), kaj šele v pritožbi navajana priča B.B..

8. Kot je pritožbeno sodišče utemeljilo že v sklepu opr. št. Psp 254/2019, je pravna podlaga za razsojo zadeve podana v 4. alineji 1. odstavka 85. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2). Po navedeni določbi ZPIZ-2 ima invalid III. kategorije, pri katerem je delovna zmožnost za poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali lahko v svojem poklicu dela s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu na katerem je delal, pravico do nadomestila za invalidnost pod pogojem, da se zaposli na drugem ustreznem delu ali delovnem mestu. Priznanje denarne dajatve je pogojeno z zaposlitvijo oz. delom na drugem delu v skladu s preostalo delovno zmožnostjo.

Glede na 3. odstavek 124. člena ZPIZ-2 se nadomestilo za invalidnost v primerih iz 4. alineje 1. odstavka 85. člena ZPIZ-2 izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi, z dnem podpisa nove pogodbe. Samozaposlenim zavarovancem iz 15. člena ZPIZ-2 pa se v skladu s 4. odstavkom 124. člena ZPIZ-2 nadomestilo za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju dejavnosti, oz. od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost. 9. Za priznanje in izplačilo nadomestila za invalidnost so potrebne listine, ki objektivizirano dokazujejo, kdaj je delovni invalid nastopil delo oz. začel opravljati dejavnost v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Po razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni s 16. 5. 2013 torej v skladu s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, brez dela na višini, le občasno v prisilnem položaju in pripogibanju s polnim delovnim časom.4 Vsebinsko pravico do premestitve ali zaposlitve v skladu s preostalo delazmožnostjo je mogoče zakonito realizirati, ko postane odločba v upravnem postopku dokončna in izvršljiva.5 V predmetni zadevi torej z dnem 28. 9. 2013, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, kar pa samo po sebi ne pogojuje drugačne razsodbe od izpodbijane. Ostaja namreč povsem nedokazano, da bi si tožnik po dokončnosti upravnega postopka organiziral opravljanje dejavnosti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo s stvarnimi razbremenitvami iz odločbe z dne 22. 5. 2013, ali imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega v skladu s preostalo delazmožnostjo.

10. Zahtevo za priznanje pravice do nadomestila je vložil šele 9. 7. 2018 (B/1),6 čeprav je bil v odločbi z dne 22. 5. 2013 izrecno podučen, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo na zahtevo zavarovanca. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku in v ponovljenem sodnem postopku ni predložil nobene relevantne listine, ki bi dokazovala, da je pred spornim 1. 4. 2016 pričel opravljati s. p. dejavnost ali sklenil pogodbo o zaposlitvi v skladu s preostalo delovno zmožnostjo za krajši, 10 urni delovni čas. Iz Pogodbe o poslovnem sodelovanju s A. d. o. o., sklenjene dne 13. 6. 2013 (A/4) je razviden le dogovor o pogojih in načinu sodelovanja na področju izvajanja gradbenih del po Standardni klasifikaciji dejavnosti, od gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, cest, vodovodnih in drugih objektov, nizkih gradenj, zemeljskih pripravljalnih del, drugih zaključnih gradbenih del itd. S to pogodbo zagotovo ni operacionalizirana pravica do premestitve na drugo ustrezno delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, kot protispisno vztraja pritožnik.

11. Nestrinjanje s stališčem sodišča, da pisna izjava samozaposlenega o pričetku opravljanja s. p. dejavnosti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko učinkuje le za naprej, čeprav je dajatev v predsodnem postopku priznana za nazaj, ne pogojuje drugačne sodbe od izpodbijane. Pritožnikovo pravno naziranje glede učinkovanja pisne izjave nosilca dejavnosti s. p. tudi za nazaj, je zmotno in zato nesprejemljivo.

12. Zaradi vsega obrazloženega je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti in skupaj s stroškovnim izrekom potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Prvostopenjska upravna odločba št. ... z dne 22. 5. 2013. 5 Drugostopenjska upravna odločba št. ... z dne 25. 9. 2013. 6 Tj. po opravljenem kontrolnem pregledu, uvedenem po uradni dolžnosti - Upravna odločba št. ... z dne 28. 5. 2018.