Jedro

Določba 19. člena ZBPP izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in to ne glede na to, da mesečni dohodek na člana družine ne presega cenzusa iz 13, člena ZBPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.7.2006. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ( BPP) za sestavo tožbe za plačilo odškodnine.

V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje utemeljeno sklicuje na določbo 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP - UPB 1, Uradni list RS, št. 96/04) ter na določbe Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, št. 69/03 in naslednji) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik, Uradni list RS, št. 14/2004 in naslednji). V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica skupaj z možem solastnica hiše, ki ima 120 m2 bivalne površine, v hiši pa so prijavljene štiri osebe, kar vse izhaja iz podatkov spisa in niti ni sporno. Glede na navedeno površina hiše za 38 m2 presega površino primernega stanovanja za štiričlansko družino, ki po določbi 14. člena Pravilnika znaša 82 m2. Glede na vrednost hiše, ki znaša po tožničinih navedbah 15.000.000,00 SIT, vrednost 38 m2 znaša 4.191.176,18 SIT, kar presega znesek 20 minimalnih plač, ki glede na višino minimalne plače znaša 2. 452.000 SIT.

Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev ustavnih pravic - do socialne varnosti, enakosti pred zakonom, sodnega varstva, osebnega dostojanstva, spoštovanja zasebnosti in do družinskega življenja. Navaja, da je za odločitev v tej zadevi relevantna samo socialna šibkost družine, saj sicer ne more uresničiti pravice do sodnega varstva, ne da bi to ogrozilo preživljanje njene družine. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije na pritožbo nista podala odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči tožnici temelji na ugotovitvah, da tožnica razpolaga z nepremičnim premoženjem, ki presega 20 minimalnih plač in da tega premoženja ni šteti za premoženje, ki se na podlagi 2. odstavka 19. člena ZBPP ne upošteva. Teh dejanskih ugotovitev tožnica niti ne izpodbija. Na tej dejanski podlagi je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno uporabila določbe ZBPP. Določba 19. člena ZBPP namreč izrecno izključuje dodelitev BPP prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in to ne glede na to, da mesečni dohodek na člana družine ne presega cenzusa iz 13. člena ZBPP.

Ker je glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev tožene stranke pravilna, kršitve ustavnih pravic niso podane in tudi ne uveljavljana pritožbena razloga. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.